Archive:Demografske spremembe na regionalni ravni
This Statistics Explained article is outdated and has been archived - for recent articles on population see here.
- Podatki za marca 2011. Najnovejši podatki: Dodatne informacije Eurostat, Glavne tabele in Podatkovna zbirka.
Vir: Eurostat (demo_r_d3dens)
Ta članek predstavlja sedanji regionalni vzorec demografskih sprememb v Evropski uniji (EU), ki je posledica naravnih demografskih sprememb ali migracij; trenutno so pomemben dejavnik migracije. Demografska gibanja pomembno vplivajo na družbe EU in pomenijo zelo velik izziv na vseh političnih področjih. Zato so podrobni statistični podatki nujni za oblikovalce politik in državljane.
Najpomembnejše statistične ugotovitve
Vir: Eurostat (demo_r_gind3)
Vir: Eurostat (reg_gind3) in (demo_gind)
,_by_NUTS_3_regions,_2008.PNG)
Vir: Eurostat (reg_gind3) in (demo_gind)
Vir: Eurostat (demo_r_frate2)
Vir: Eurostat (demo_r_mlifexp)
Vir: Eurostat (demo_r_mlifexp)
Vir: Eurostat (demo_r_d2jan)
Število in gostota prebivalstva
V 27 državah članicah Evropske unije je 1. januarja 2009 živelo 499,7 milijona prebivalcev. Gostota prebivalstva na ravni EU-27 v letu 2008 je bila ocenjena na 116 prebivalcev na km2.
Zemljevid 1 kaže gostoto prebivalstva v letu 2008. Na splošno so najgosteje poseljene regije NUTS 3, ki vključujejo glavno mesto države ter v večini primerov regije v njihovi neposredni bližini.
Daleč najgosteje poseljena regija NUTS 3 je bila Paris (21 022 prebivalcev na km2), ki sta ji sledili regiji Inner London West (10 094) in Inner London East (9 049). Gostota prebivalstva nad 5 000 na km2 je bila ugotovljena po padajočem vrstnem redu v naslednjih regijah NUTS 3: Hauts-de-Seine (Francija), Bucureşti (Romunija), Bruxelles-Capitale/Brussel-Hoofdstad (Belgija), Seine-Saint-Denis in Val-de-Marne (Francija), Melilla (Španija) ter Basel-Stadt (Švica).
Najredkeje poseljena statistična regija na ravni 3 na ozemlju, zajetem v letu 2008, je bila Landsbyggd (Islandija) z 1,2 prebivalca na km2. V EU-27 je bila najredkeje poseljena regija NUTS 3 Guyane (Francija) z 2,7 prebivalca na km2.
Demografske spremembe leta 2008
Demografska sprememba v določenem referenčnem letu je razlika med številom prebivalstva 1. januarja naslednjega leta in 1. januarjem zadevnega referenčnega leta. Spremembe v velikosti prebivalstva so posledica števila rojstev in smrti ter števila ljudi, ki se priseljujejo in izseljujejo. Demografske spremembe torej zajemajo dva elementa: „naravne spremembe“ (razlika med številom živorojenih otrok in številom smrti) ter „neto migracijo in statistične prilagoditve“ (glej Viri in razpoložljivost podatkov).
Zemljevidi 2, 3 in 4 kažejo demografske spremembe ter ta elementa v letu 2008 v regijah NUTS 3. Demografske spremembe in njihova elementa so za lažjo primerjavo prikazani kot bruto stopnje na 1 000 prebivalcev, tj. glede na povprečno število prebivalstva regije (glej Viri in razpoložljivost podatkov).
Zemljevidi kažejo, kako se demografske spremembe razlikujejo v regijah od povečanja do zmanjšanja (Zemljevid 2) zaradi pozitivnih ali negativnih naravnih sprememb (Zemljevid 3) ter pozitivne ali negativne neto migracije in statističnih prilagoditev (Zemljevid 4).
Sedanje demografske razmere v EU-27 potrjujejo trend neprekinjene rasti od leta 1960. Prebivalstvo v EU-27 se je leta 2008 povečalo za 4,1 prebivalca na 1 000 prebivalcev, in sicer zaradi naravne rasti (glej Viri in razpoložljivost podatkov) za 1,2 prebivalca na 1 000 prebivalcev ter zaradi neto migracije[1] za 2,9 prebivalca na 1 000 prebivalcev. Čeprav se je prebivalstvo EU-27 kot celote leta 2008 povečalo, so bile te demografske spremembe neenakomerne v državah članicah. Leta 2008 se je prebivalstvo povečalo v 20 državah članicah EU, v drugih sedmih pa zmanjšalo.
Zmanjšanje prebivalstva je bilo zabeleženo v severovzhodnih, vzhodnih in delu jugovzhodnih regij NUTS 3. Države, ki jih je ta trend leta 2008 najbolj prizadel, so bile Bolgarija, Nemčija, Madžarska, Romunija, Poljska, Estonija, Latvija, Litva in Hrvaška, kjer se je prebivalstvo zmanjšalo v večini regij NUTS 3 in je bilo večje od rasti prebivalstva v njihovih drugih regijah. Zmanjšanje prebivalstva je bilo vidno tudi v severnih predelih Švedske, finski regiji Itä-Suomi, več regijah Grčije in Portugalske ter v več regijah Turčije. Po drugi strani pa se je prebivalstvo povečalo na Cipru, v Luksemburgu, na Malti, v Črni gori, Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji ter v večji meri v Turčiji.
Prebivalstvo se je leta 2008 povečalo v skoraj vseh zahodnih in jugozahodnih regijah EU. To je zlasti vidno na Irskem ter v skoraj vsaki regiji Združenega kraljestva, v Italiji, Španiji in Franciji, vključno s francoskimi čezmorskimi departmaji ter španskimi in portugalskimi otoki v Atlantskem oceanu. Pozitivne demografske spremembe so bile zabeležene tudi v Avstriji, Švici, Belgiji, Luksemburgu in na Nizozemskem.
Sliko iz Zemljevida 2 je mogoče izostriti z analizo dveh elementov demografskih sprememb, tj. naravnih sprememb in neto migracij[2].
Zemljevid 3 kaže, da je leta 2008 v številnih regijah EU umrlo več ljudi, kot se jih je rodilo. Zato je prišlo do obširnih negativnih naravnih demografskih sprememb, ki so prizadele skoraj polovico regij v EU. Pozitivne naravne demografske spremembe so vidne na Irskem, v osrednjih delih Združenega kraljestva, v večini regijah Francije, v Belgiji, Luksemburgu, na Nizozemskem, v Švici, na Islandiji, v Lihtenštajnu in na Danskem ter v večini regij Norveške. V vseh teh regijah je bilo leta 2008 število živorojenih otrok večje kot število smrti.
Število smrti je preseglo število živorojenih otrok v večini regij Nemčije, na Madžarskem, Hrvaškem, v Romuniji in Bolgariji ter tudi v baltskih državah članicah na severu ter v Grčiji in Italiji na jugu. Druge države so imele na splošno bolj uravnoteženo sliko.
Eden glavnih razlogov za upočasnitev naravne rasti prebivalstva je zmanjšanje števila otrok, ki jih imajo prebivalci EU v primerjavi z nekoč. Na agregatni ravni se je v 27 državah današnje EU celotna stopnja rodnosti zmanjšala z 2,5 živorojenega otroka na žensko v zgodnjih šestdesetih letih 20. stoletja na 1,60 v obdobju 2006–2008. (Za opredelitev pojma celotna stopnja rodnosti (glej Viri in razpoložljivost podatkov)).
Na nacionalni ravni je bila v obdobju 2006–2008 v 17 od 27 držav članic zabeležena celotna stopnja rodnosti, nižja od 1,5 otroka na žensko. V razvitem svetu danes velja, da je celotna stopnja rodnosti okoli 2,1 živorojenega otroka na žensko nadomestitvena stopnja, tj. stopnja, pri kateri število prebivalstva dolgoročno ostaja stabilno, če ni priseljevanja ali izseljevanja. Med letoma 2006 in 2008 so bile praktično vse države EU in Efte ter države kandidatke, razen Turčije in Islandije, še vedno občutno pod nadomestitveno stopnjo.
Zemljevid 5 prikazuje razlike v celotni stopnji rodnosti v regijah NUTS 2. Med 317 regijami NUTS 2, zajetih v tej analizi, se je v obdobju 2006–2008 celotna stopnja rodnosti gibala v povprečju od enega otroka na žensko v regiji Asturias v Španiji do 3,7 otroka na žensko v francoskem čezmorskem departmaju Guyane.
Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se je v zadnjih 50 letih zaradi izboljšanih socialno-ekonomskih in okoljskih razmer ter boljše zdravstvene obravnave in varstva povečala za okoli 10 let.
Zemljevida 6 in 7 kažeta povprečno pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu za moške in ženske v obdobju 2006–2008 v regijah NUTS 2. Zemljevida sta neposredno primerljiva zaradi skupnih barvnih vzorcev, uporabljenih za razvrščanje pričakovane življenjske dobe za moške in ženske.
Ženske živijo dlje od moških v vseh regijah. Na ravni EU-27 je bila pričakovana življenjska doba ob rojstvu v povprečju 82,2 leta za ženske in 76,1 leta za moške, kar pomeni razliko med spoloma v višini 6,1 leta.
Regionalni podatki so pokazali na znatne razlike med najnižjimi in najvišjimi vrednostmi za ženske in moške. Najnižji vrednosti sta bili 76,0 leta za ženske (regiji Vest in Nord-Vest v Romuniji ter regiji Yugoiztochen in Severozapaden v Bolgariji) ter 65,5 leta za moške (Litva). Najvišji vrednosti za pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu sta bili 86,0 leta za ženske ter 80,2 leta za moške, zabeleženi v regiji Ticino v Švici.
Zemljevid 6 kaže, da je pričakovana življenjska doba ob rojstvu za moške 74 let ali manj večinoma v vzhodnem delu EU-27, ki zajema vse regije baltskih držav, Poljske, Slovaške, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Črne gore ter nekaj regij Češke republike, Portugalske in Hrvaške, medtem ko so bile vrednosti nad 80 let zabeležene v regijah Åland (Finska) in Ticino (Švica). Zemljevid 7 prikazuje regionalno razporeditev pričakovane življenjske dobe ob rojstvu za ženske, pri čemer je vrednost 78 let ali manj značilna zlasti za vzhodni del Evrope, ki vključuje vse regije Latvije, Litve, Romunije, Bolgarije, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Črne gore ter večino regij Madžarske. Vrednosti nad 84 let so bile zabeležene v številnih regijah Španije, Francije in Italije, v regiji Salzburg v Avstriji ter v Švici in Lihtenštajnu.
Najmanjša razlika med spoloma je bila 3,4 leta v regiji Åland na Finskem, največja pa 11,8 leta v Litvi.
Tretji dejavnik demografskih sprememb (poleg rodnosti in umrljivosti) je neto migracija. Ker so številne države v EU na taki stopnji demografskega razvoja, da so naravne demografske spremembe uravnotežene ali negativne, je neto migracija vse pomembnejša za ohranjanje števila prebivalstva. Poleg tega migracija posredno prispeva k naravni rasti, saj imajo migranti otroke. Migranti so poleg tega običajno mlajši in še niso dosegli starosti, pri kateri je verjetnost smrti višja.
Zemljevid 4 prikazuje neto migracijo (vključno s statističnimi prilagoditvami) leta 2008 v regijah NUTS 3 v EU-27, državah Efte in državah kandidatkah.
V nekaterih regijah EU-27 so se zaradi pozitivne neto migracije izravnali učinki negativnih naravnih sprememb. To je najbolj očitno v regijah Kerkyra in Ioannina v Grčiji, severnih in osrednjih regijah Italije ter v regijah Pest (Madžarska), Pieriga (Latvija), La Palma (Španija), Wiener Umland/Nordteil (Avstrija) in Landes (Francija). Nasprotni pojav, pri katerem negativna neto migracija izniči pozitivne naravne spremembe, je bistveno manj razširjen, vendar je opazen v regijah Miasto Poznań in Miasto Kraków na Poljskem, Osttirol in Lungau v Avstriji, regiji Ardennes v Franciji ter v regijah Würzburg Landkreis in Mainz Kreisfreie Stadt v Nemčiji.
Na Zemljevidu 4 so vidne štiri čezmejne regije, iz katerih se je izselilo več ljudi, kot se jih je vanje priselilo (negativna neto migracija):
- nordijske države, ki zajemajo Islandijo, severne regije Norveške in Švedske ter zahodne in vzhodne regije Finske;
- severozahodna in srednja Evropa, ki zajema nekaj regij na Irskem, v Združenem kraljestvu, na Nizozemskem, večino regij v Nemčiji, regije v severovzhodni Franciji in južni Avstriji;
- vzhodna Evropa, ki zajema večino regij v Latviji, Litvi, na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem, v Romuniji, Bolgariji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji;
- južna Evropa, ki zajema večino regij na Portugalskem, nekaj regij v Španiji, južni Italiji, Grčiji ter več regij na Hrvaškem.
Negativna neto migracija je bila ugotovljena tudi v francoskih čezmorskih departmajih Guadeloupe in Martinik.
V nekaterih regijah sta se oba elementa demografskih sprememb (naravne spremembe in neto migracija) pomaknila v isto smer.
V Luksemburgu, na Malti, Cipru, v Lihtenštajnu in Črni gori ter v večini regij na Irskem, v Belgiji, na Nizozemskem, v Španiji, Sloveniji in na Norveškem je pozitivne naravne spremembe spremljala pozitivna neto migracija, zaradi česar se je njihovo prebivalstvo skupaj povečalo.
Po drugi strani pa sta se oba elementa demografskih sprememb pomaknila v negativno smer v številnih regijah NUTS 3 v Nemčiji, Latviji, Litvi, na Poljskem, Madžarskem, v Romuniji, Bolgariji, na Hrvaškem in v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji. Zaradi tega kumulativnega upada se je prebivalstvo leta 2008 znatno zmanjšalo.
V nadaljevanju sledijo ugotovitve analize neto migracije v regijah NUTS 3, ki vključujejo glavno mesto države[3].
Prebivalstvo se je povečalo v štiriindvajsetih regijah zaradi kombinacije pozitivnih naravnih sprememb in zelo pozitivne neto migracije. Ta trend je najbolj opazen v regijah glavnega mesta v nordijskih državah (Oslo na Norveškem, Höfudborgarsvædi na Islandiji, Stockholms län na Švedskem, Byen København na Danskem in Uusimaa na Finskem), v srednji Evropi (Luxembourg, Arr. de Bruxelles-Capitale/Arr. van Brussel-Hoofdstad v Belgiji, Osrednjeslovenska v Sloveniji ter Hlavní mesto Praha v Češki republiki) ter v regiji Madrid v Španiji.
Pozitivna neto migracija je izravnala negativne naravne spremembe v štirih regijah: Budapest (Madžarska), Sofia (stolitsa) (Bolgarija), Bucureşti (Romunija) in Vilniaus apskritis (Litva).
Pet regij je kljub negativni neto migraciji zabeležilo pozitivne demografske spremembe, zlasti Inner London in Outer London (Združeno kraljestvo), Dublin (Irska), Paris (Francija) in Grande Lisboa (Portugalska).
V regiji Riga v Latviji je zaradi negativnih naravnih sprememb in tudi negativne neto migracije prišlo do kumulativnega upada prebivalstva.
Staranje prebivalstva: trenutno stanje
Vzroki za staranje prebivalstva so znatno in nenehno povečevanje pričakovane življenjske dobe ob rojstvu, nizka stopnja rodnosti ter pospešeno upokojevanje povojne baby boom generacije. Razmerje odvisnosti starejših kaže na odnos med delovno aktivnim prebivalstvom in starejšimi osebami.
Zemljevid 8 prikazuje razmerje odvisnosti starejših, izračunano za regije NUTS 2 v EU, Efti in državah kandidatkah. Na ravni EU-27 je bil delež celotnega prebivalstva v starosti 65 let ali več v razmerju do delovno aktivnega prebivalstva 25,6 %. To pomeni, da je v povprečju 100 delovno aktivnih oseb podpiralo 26 oseb, starih 65 let ali več. Na začetku leta 2009 je razmerje odvisnosti starejših segalo od 5,4 % v regiji Van v Turčiji do 43,3 % v regiji Liguria v Italiji.
Razmerje odvisnosti starejših v višini nad 30 % je bilo ugotovljeno v 68 regijah, zlasti v:
- nordijskih državah, v regijah na Švedskem in Finskem;
- severozahodni, srednji in vzhodni Evropi, vključno z regijami v Združenem kraljestvu, Belgiji, Nemčiji in Bolgariji;
- sredozemskih državah, vključno z regijami v Franciji, Španiji, Portugalski, Italiji in Grčiji.
Sklep
To poglavje pojasnjuje izbrane lastnosti gibanj regionalnega prebivalstva v državah članicah EU-27, državah Efte in državah kandidatkah v obdobju od 1. januarja 2006 do 1. januarja 2009. Kolikor je to mogoče, so bile opredeljene skupine regij z enakimi pojavi, razširjenimi zunaj nacionalnih meja.
Čeprav je zmanjšanje prebivalstva vidno v več regijah, se je v zadevnem obdobju skupno prebivalstvo v EU-27 vseeno povečalo za okoli 2 milijona prebivalcev na leto. Glavno gonilo rasti prebivalstva je neto migracija, ki je v več regijah izravnala negativne naravne spremembe prebivalstva.
Demografske spremembe bodo imele v naslednjih desetletjih predvidoma zelo velik učinek v EU. Stalno nizko število rojstev in višja pričakovana življenjska doba ob rojstvu sta zaznamovala prehod v znatno starejše prebivalstvo, kar se kaže že v več regijah.
Viri in razpoložljivost podatkov
Vir: Eurostat — Demografska statistika.
Za več informacij si oglejte spletno stran Eurostata Posebni razdelek o prebivalstvu.
Ozadje
Demografska gibanja imajo zelo velik učinek na družbe Evropske unije. Prebivalstvo EU se stara zaradi stalno nizke stopnje rodnosti v povezavi z vse daljšo življenjsko dobo ter dejstvom, da se je baby boom generacija začela upokojevati. Število delovno aktivnih oseb se zmanjšuje, medtem ko se število ostarelih oseb povečuje.
Socialne in ekonomske spremembe, povezane s staranjem prebivalstva, bodo verjetno občutno vplivale na EU, in sicer na nacionalni in regionalni ravni. Segale bodo na številna politična področja, s posledicami med drugim za šoloobvezne otroke, zdravstvo, delež delovno aktivnega prebivalstva, socialno varstvo, vprašanja socialne varnosti in javne finance.
Dodatne informacije Eurostat
Publikacije
- Eurostat regional yearbook 2011, poglavje 1
- European Regional and Urban Statistics - Reference guide 2008 (na voljo v angleščini, francoščini in nemščini)
Glavne tabele
- Regional statistics (t_reg), glej:
- Regional demographic statistics (t_reg_dem)
- Total average population, by NUTS 2 regions (tgs00001)
- Population density, by NUTS 2 regions (tgs00024)
Podatkovna zbirka
- Regional statistics (reg), glej:
- Regional demographic statistics (reg_dem)
- Population and area (reg_dempoar)
- Population at 1st January by sex and age from 1990 onwards (demo_r_d2jan)
- Population at 1st January by sex and age (source: OECD) - in persons (demo_r_d2janoecd)
- Annual average population by sex (demo_r_d3avg)
- Area of the regions (demo_r_d3area)
- Area of the regions (source: OECD) (demo_r_d2aroecd)
- Population density (demo_r_d3dens)
- Population density (source: OECD) (demo_r_d2deoecd)
- Population by sex and age groups on 1 January - NUTS level 3 regions (demo_r_pjanaggr3)
- Demographic balance and crude rates - NUTS level 2 and 3 regions (demo_r_gind3)
- Population and area (reg_dempoar)
- Population change (reg_dempch)
- Births and deaths (demo_r_d3natmo)
- Births by age of the mother (demo_r_d2natag)
- Deaths by sex and age (demo_r_d2morag)
- Infant mortality (demo_r_d2infmo)
- Fertility rates by age - NUTS level 2 regions (demo_r_frate2)
- Population change (reg_dempch)
