Archive:Mednarodna blagovna menjava

Podatki pridobljeni marca 2020.

Predvidena posodobitev članka: junija 2021.

This Statistics Explained article has been archived on 6 April 2021.

Highlights

EU-27, Združene države Amerike in Kitajska so leta 2018 opravile 42 % svetovne blagovne menjave.

Leta 2019 so bile glavni partner EU-27 za izvoz Združene države Amerike, za uvoz pa Kitajska.

Leta 2019 je bilo za stroje in vozila evidentiranih 41 % izvoza EU-27 in 33 % uvoza EU-27.

Razvoj mednarodne blagovne menjave, EU-28, 2009–2019

V tem članku je obravnavan razvoj mednarodne blagovne menjave Evropske unije (EU). Prikazani so deleži EU na svetovnih uvoznih in izvoznih trgih, trgovina znotraj EU (trgovina med državami članicami EU), glavni trgovinski partnerji EU in kategorije izdelkov, s katerimi EU največ trguje.

EU-27 opravi približno 15 % svetovne blagovne menjave. Vrednost mednarodne blagovne menjave močno presega trgovino s storitvami (za približno trikrat), saj je z nekaterimi storitvami zaradi njihove narave težje trgovati čez meje.

Ta članek je del spletne objave, ki vključuje najnovejšo statistiko o mednarodni blagovni menjavi ter informacije o glavnih partnerjih EU, glavnih izdelkih, s katerimi se trguje, posebnih značilnostih trgovine in osnovne informacije.

Full article

Trije glavni svetovni akterji na področju mednarodne trgovine: EU, Kitajska in ZDA

EU-27, Kitajska in Združene države Amerike so bile od leta 2004, ko je Kitajska prehitela Japonsko, največje svetovne akterke za mednarodno trgovino (glej Sliko 1). Leta 2018 je skupna raven blagovne menjave (izvoz in uvoz), evidentirana za EU-27, znašala 3 967 milijard EUR (pri čemer podatek ne vključuje trgovine znotraj EU), to pa je 50 milijard EUR več kot za Kitajsko in 342 milijard EUR nad ravnjo, evidentirano za Združene države; Japonska je dosegla četrto najvišjo raven blagovne menjave v višini 1 260 milijard EUR.

Slika 1: Glavni akterji za mednarodno blagovno menjavo, 2018
(v milijardah EUR)
Vir: Eurostat (ext_lt_introle) in UNCTAD

Delež izvoza v primerjavi z uvozom (stopnja pokritja) je bil leta 2018 za Rusijo in Kitajsko posebej velik v korist izvoza (glej Sliko 2), obe pa sta imeli tudi največje letne trgovinske presežke v absolutnem smislu.

Slika 2: Stopnja pokritja za mednarodno blagovno menjavo, 2008 in 2018
(v %)
Vir: Eurostat (ext_lt_introle) in UNCTAD

Leta 2018 so imele Združene države Amerike največji primanjkljaj (glej Sliko 3), pri čemer se je nadaljeval vzorec, ki je bil očiten v celotnem prejšnjem desetletju, za katero so na voljo podatki.

Slika 3: Trgovinska bilanca za mednarodno blagovno menjavo, 2008 in 2018
(v milijardah EUR)
Vir: Eurostat (ext_lt_introle) in UNCTAD

Kar zadeva izvozne in uvozne tokove, je imela EU-27 leta 2018 drugi največji delež svetovnega izvoza in uvoza blaga (glej Sliki 4 in 5): izvoz blaga EU-27 je zajemal 15,5 % celotnega svetovnega izvoza blaga. Večji delež (15,8 %) je imela le Kitajska, delež Združenih držav Amerike (10,6 %) pa je bil precej manjši.

Slika 4: Deleži na svetovnih izvoznih trgih blaga, 2018
(delež svetovnega izvoza v %)
Vir: Eurostat (ext_lt_introle) in UNCTAD

Leta 2018 so imele Združene države Amerike večji delež svetovnega uvoza (15,8 %) kot EU-27 (13,7 %) ali Kitajska (13,0 %).

Slika 5: Deleži na svetovnih uvoznih trgih blaga, 2018
(delež svetovnega uvoza v %)
Vir: Eurostat (ext_lt_introle) in UNCTAD

Presežek za trgovino zunaj EU od leta 2012

Mednarodna blagovna menjava EU-27 s preostalim svetom (vsota izvoza in uvoza zunaj EU) je bila leta 2019 ocenjena na 4 067 milijard EUR (glej Sliko 6). Uvoz in izvoz sta bila v primerjavi z letom 2018 večja, pri čemer se je uvoz (27 milijard EUR) povečal manj kot izvoz (73 milijard EUR). Trgovinski presežek EU-27 iz leta 2018 v višini 152 milijard EUR se je zato leta 2019 povečal na 197 milijard EUR.

Izvoz EU-27 se je med letoma 2009 in 2012 hitro povečal s 1 184 milijard EUR na 1 771 milijard EUR. Med letoma 2012 in 2016 je bil razmeroma stabilen, v naslednjih treh letih pa se je povečal s 1 867 milijard EUR leta 2016 na 2 132 milijard EUR leta 2019. Uvoz se je gibal podobno kot izvoz, s 1 193 milijard EUR leta 2009 se je povečal na 1 666 milijard EUR leta 2011. Med letoma 2011 in 2016 je bil razmeroma stabilen, v naslednjih treh letih pa se je povečal s 1 602 milijard EUR na 1 935 milijard EUR leta 2019.

Slika 6: Razvoj mednarodne blagovne menjave, EU-27, 2009–2019
(v milijardah EUR)
Vir: Eurostat (ext_lt_intertrd)

Med državami članicami EU je imela Nemčija leta 2019 daleč največji delež v trgovini zunaj EU-27, saj je prispevala 29,6 % izvoza blaga EU-27 v države nečlanice in več kot eno petino (21,0 %) uvoza EU-27 (glej Sliko 7). Naslednje tri največje izvoznice, tj. Francija (11,6 %), Italija (11,0 %) in Nizozemska (10,3 %) so bile edine druge države članice EU z dvomestnim deležem izvoza EU-27. Nizozemska (17,5 %), Francija (10,7 %) in Italija (9,5 %) so bili leta 2019 za Nemčijo največji uvozniki blaga iz držav nečlanic. Razmeroma velik delež Nizozemske je mogoče vsaj delno pojasniti s precejšnjo količino blaga, ki prispe v EU prek Rotterdama, vodilnega morskega pristanišča EU.

Slika 7: Blagovna menjava zunaj EU-27, 2019
(delež izvoza/uvoza EU-27 v %)
Vir: Eurostat (ext_lt_intratrd)

Nemčija je leta 2019 evidentirala največji trgovinski presežek pri blagovni menjavi zunaj EU-27, ocenjen na 224,3 milijarde EUR, sledile pa so ji Italija (51,9 milijarde EUR), Irska (40,6 milijarde EUR) in Francija (39,2 milijarde EUR). Največja trgovinska primanjkljaja pri blagovni menjavi zunaj EU sta bila primanjkljaj Nizozemske v višini 118,7 milijarde EUR in primanjkljaj Španije v višini 30,7 milijarde EUR (glej tabelo B v spodaj priloženi datoteki Excel).

Največji delež blagovne menjave znotraj EU v Luksemburgu in na Slovaškem

Blagovna menjava med državami članicami EU (trgovina znotraj EU) je bila leta 2019 glede na izvoz ocenjena na 3 061 milijard EUR. To je 44 % nad ravnjo izvoza iz EU-27 v države nečlanice (trgovina zunaj EU), ki je znašala 132 2 milijard EUR.

Trgovina znotraj EU-27 – tudi ta se meri glede na izvoz – se je med letoma 2018 in 2019 v EU-27 povečala za 1,5 %. Glede na izvoz je bila med letoma 2018 in 2019 dvomestna stopnja rasti ugotovljena le za Ciper (16,4 %), medtem ko so zmanjšanje izvoza znotraj EU evidentirale le Švedska (–0,6 %), Belgija (–0,3 %) in Slovaška (–0,1 %). Kar zadeva uvoz, je bila le za Hrvaško (7,8 %) in Portugalsko (7,4 %) evidentirana več kot 5-odstotna rast, uvoz Irske (–3,9 %), Belgije (–1,4 %), Malte (–1,3 %) in Švedske (–0,9 %) pa se je zmanjšal.

Kot pri trgovini zunaj EU-27 je imela Nemčija med državami članicami EU leta 2019 tudi največji delež pri trgovanju znotraj EU-27, saj je prispevala 22,8 % izvoza blaga EU-27 v druge države članice in 23,2 % uvoza blaga EU-27 iz drugih držav članic (glej Sliko 8). Nizozemska (13,5 %) je bila edina druga država članica, ki je prispevala več kot eno desetino izvoza znotraj EU, kar je prav tako mogoče pojasniti z učinkom pristanišča v Rotterdamu, medtem ko je bila Francija (12,5 %) edina druga država članica, ki je evidentirala več kot desetino uvoza znotraj EU.

Slika 8: Blagovna menjava v EU-27, 2019
(delež izvoza/uvoza EU-27 v %)
Vir: Eurostat (ext_lt_intratrd)

Pomembnost notranjega trga EU je podkrepljena z dejstvom, da je bila blagovna menjava znotraj EU (izvoz in uvoz skupaj) v vseh državah članicah EU, razen na Irskem, večja kot trgovina zunaj EU (izvoz in uvoz skupaj) (glej Sliko 9). Delež celotne blagovne menjave, ki jo zajemata tokova blaga znotraj EU in zunaj nje, se je po državah članicah precej razlikoval ter deloma izražal zgodovinske vezi in zemljepisni položaj. Največji delež trgovine znotraj EU (več kot 75 % celotne trgovine) je bil evidentiran v Luksemburgu (82,0 %), na Slovaškem (79,5 %), Češkem (76,6 %) in Madžarskem (75,1 %), pri tem pa se je v Grčiji zmanjšal na 51,5 %, na Irskem pa na 37,5 %.

Slika 9: Blagovna menjava v EU-27 in zunaj nje, 2019
(uvoz in izvoz, delež celotne trgovine v %)
Vir: Eurostat (ext_lt_intratrd)

Veliko povečanje blagovne menjave s Kitajsko v obdobju 2009–2019

Med letoma 2009 in 2019 se je izvoz blaga EU-27 glede na glavne trgovinske partnerje znatno razlikoval. Med glavnimi trgovinskimi partnerji je bila najvišja povprečna letna stopnja rasti zabeležena za izvoz na Kitajsko (9,9 %) in v Mehiko (9,5 %), glej Sliko 10. Najnižja stopnja rasti je bila zabeležena za izvoz v Rusijo (3,3 %) in na Norveško (4,1 %).

Kar zadeva uvoz, je bila med letoma 2009 in 2019 najvišja povprečna letna stopnja rasti zabeležena za uvoz blaga iz Mehike (10,5 %) in Turčije (8,1 %). Najnižja stopnja rasti je bila zabeležena za uvoz z Norveške (0,3 %) in iz Rusije (2,3 %), ki sta bila največja izvoznika energentov, ter z Japonske (2,2 %).

Slika 10: Blagovna menjava zunaj EU-27 glede na glavne trgovinske partnerje, EU-27, 2009 in 2019
(v milijardah EUR)
Vir: Eurostat (ext_lt_maineu)

Združene države Amerike so tudi leta 2019 ostale najpomembnejša namembna država za blago, izvoženo iz EU-27 (glej Sliko 11), pri čemer je njihov delež znašal 18,0 %. Združeno kraljestvo je bila druga največja namembna država za izvoz iz EU-27 (14,9 % celotnega izvoza iz EU-27), sledila pa mu je Kitajska (9,3 %). Skoraj tri petine (59,3 %) celotnega izvoza blaga EU-27 so bile namenjene na sedem največjih namembnih trgov za blago, izvoženo iz EU-27, tj. v Združene države Amerike, Združeno kraljestvo, na Kitajsko, v Švico, Rusijo, Turčijo in na Japonsko.

Slika 11: Glavni trgovinski partnerji za izvoz blaga, EU-27, 2019
(delež izvoza zunaj EU-27 v %)
Vir: Eurostat (ext_lt_maineu)

Sedem največjih dobaviteljic blaga, uvoženega v EU-27, je istih sedem držav, ki so največji namembni trgi za izvoz EU-27, vendar je bilo njihovo zaporedje nekoliko drugačno (primerjaj Sliki 11 in 12). Za teh sedem držav je bil zajet večji delež uvoza blaga EU-27 kot delež izvoza blaga EU-27, saj so dobre tri petine (60,7 %) celotnega uvoza blaga v EU-27 prišle iz teh sedmih držav. S skoraj petino (18,7 %) celotnega uvoza je bila Kitajska leta 2019 največja dobaviteljica blaga, uvoženega v EU-27. Deleža Združenih držav Amerike (12,0 %) in Združenega kraljestva (10,0 %) sta bila precej manjša.

Slika 12: Glavni trgovinski partnerji za uvoz blaga, EU-27, 2019
(delež uvoza zunaj EU-27 v %)
Vir: Eurostat (ext_lt_maineu)

Velik trgovinski presežek za stroje in vozila ter kemikalije

Vrednost izvoza EU-27 zunaj EU se je med letoma 2014 in 2019 povečala pri večini skupin izdelkov na Sliki 13, razen pri izvozu energije, ki se je zmanjšal za 8,2 %. Najbolj se je povečal izvoz kemikalij, za katere je bilo evidentirano 35,8-odstotno povečanje. Povečanje za več kot 20 % pa je bilo evidentirano tudi za hrano in pijačo (22,7 %) ter surovine (20,1 %).

Tudi pri uvozu je bilo opaziti podoben vzorec, in sicer veliko skupno znižanje ravni uvoza energije (–15,2 %) iz držav zunaj EU med letoma 2014 in 2019 (nekatere izgube je mogoče pripisati spremembam cen in/ali spremembam menjalnega tečaja valute, saj so cene nafte na svetovnih trgih v ameriških dolarjih). V nasprotju s tem se je uvoz strojev in vozil iz držav zunaj EU povečal za 45,4 %, razmeroma visoke stopnje rasti pa so bile evidentirane tudi za kemikalije (28,6 %) in druge izdelke (24,1 %).

Leta 2019 je bil trgovinski presežek EU-27 zunaj EU za blago v višini 197,1 milijarde EUR rezultat velikih trgovinskih presežkov pri trgovanju s stroji in vozili (237,1 milijarde EUR) in kemikalijami (171,6 milijarde EUR) ter manjših presežkov pri trgovanju s hrano in pijačo ter drugimi izdelki. Teh ni bilo mogoče izravnati z velikim trgovinskim primanjkljajem pri trgovanju z energijo (–258,2 milijarde EUR) in manjšim primanjkljajem pri trgovanju s surovinami (–26,1 milijarde EUR).

Slika 13: Trgovina zunaj EU-27 po glavnih izdelkih, EU-27, 2014 in 2019
(v milijardah EUR)
Vir: Eurostat (ext_lt_intertrd)

Struktura izvoza blaga EU-27 se med letoma 2014 in 2019 ni bistveno spremenila (glej Sliko 14), razen povečanja pri kemikalijah, katerih delež se je povečal za 2,4 odstotne točke, in sicer s 16,7 % leta 2014 na 19,1 % leta 2019, in zmanjšanja pri energiji za 1,4 odstotne točke.

Slika 14: Glavni izvoz po izdelkih, EU-27, 2014 in 2019
(delež izvoza zunaj EU-27 v %)
Vir: Eurostat (ext_lt_intratrd)

Kar zadeva strukturo uvoza EU-27 med letoma 2014 in 2019, se je močno zmanjšal delež uvoza energije, tj. za 7,6 odstotne točke, in sicer s 26,3 % na 18,7 % (glej Sliko 15). To zmanjšanje je bilo delno posledica zniževanja cen energentov. Nasprotno pa se je delež strojev in vozil v istem obdobju povečal za 6,0 odstotne točke, in sicer s 26,9 % na 32,8 %. Deleži drugih izdelkov so se spremenili malenkostno.

Slika 15: Glavni uvoz po izdelkih, EU-27, 2014 in 2019
(delež uvoza zunaj EU-27 v %)
Vir: Eurostat (ext_lt_intratrd)

Slika 16 prikazuje primerjavo med strukturo uvoza in izvoza EU-27 leta 2019: opozoriti je treba, da je bila skupna raven izvoza za 10,2 % višja od ravni uvoza. Najbolj opazna je razlika med uvozom in izvozom energije, saj je bil delež uvoza skoraj štirikrat večji od deleža izvoza. To je bilo uravnoteženo z manjšima deležema uvoza strojev in vozil ter kemikalij glede na izvoz.

Slika 16: Glavni izvoz in uvoz po izdelkih, EU-27, 2019
(delež izvoza/uvoza zunaj EU-27 v %)
Vir: Eurostat (ext_lt_intratrd)

Izvorni podatki za tabele in grafe

International trade in goods: tables and figures (v angleščini)

Podatkovni viri

Statistika mednarodne blagovne menjave meri vrednost in količino blaga, s katerim države članice EU trgujejo med seboj (trgovina znotraj EU), in blaga, s katerim države članice trgujejo z državami nečlanicami (trgovina zunaj EU). Ta statistika je uradni vir informacij o uvozu, izvozu in trgovinski bilanci v EU, njenih državah članicah in euroobmočju.

Statistični podatki se objavijo za vsako državo prijaviteljico v povezavi z vsako partnersko državo za nekaj klasifikacij izdelkov. Ena od najpogosteje uporabljenih klasifikacij izdelkov je Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija (SITC Rev. 4) Združenih narodov (ZN), ki omogoča primerjanje statističnih podatkov o mednarodni trgovini na svetovni ravni.

V statistiki trgovine zunaj EU je iz podatkov za EU-27 razvidno, da se ta subjekt obravnava kot enoten trgovinski blok. To pomeni, da se podatki o izvozu nanašajo le na izvoz iz EU-27, ki zapušča trgovinski blok in je namenjen v preostale dele sveta, uvoz zunaj EU pa se nanaša na uvoz iz preostalih delov sveta (držav nečlanic) v EU-27. Nasprotno pa so pri poročanju podatkov za posamezne države članice EU mednarodni trgovinski tokovi na splošno predstavljeni glede na svetovne trgovinske tokove (vključno s partnerji znotraj EU in zunaj nje). Statistika trgovine med državami članicami EU (trgovina znotraj EU) zajema uvoz in izvoz blaga, ki ju prikaže posamezna država članica.

Statistične vrednosti trgovine zunaj in znotraj EU se zajamejo po vrednosti na osnovi franko na ladijski krov (FOB) za izvoz ter vrednosti stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) za uvoz. Sporočene vrednosti vključujejo samo tiste pomožne stroške (prevoznino in zavarovanje), ki so pri izvozu povezani s potjo na ozemlju države članice EU, iz katere je bilo blago izvoženo, pri uvozu pa s potjo zunaj ozemlja države članice, v katero je bilo blago uvoženo.

Podatki za EU so iz podatkovne zbirke Eurostata COMEXT, ki je referenčna podatkovna zbirka za mednarodno blagovno menjavo. Omogoča dostop do novejših in preteklih podatkov iz držav članic EU, pa tudi do statistike za znatno število držav nečlanic. COMEXT vsak mesec pripravi agregirano in podrobno statistiko mednarodne blagovne menjave, kakršna je objavljena na Eurostatovem spletišču. Zaradi vsakodnevne posodobitve zbirke COMEXT se lahko podatki, objavljeni na spletišču, razlikujejo od podatkov v zbirki COMEXT (v primeru novejših sprememb).

Podatki za EU-27 izražajo politične spremembe v sestavi EU. Zato se Združeno kraljestvo za EU-27 obravnava kot država partnerica zunaj EU. Vendar Združeno kraljestvo ostaja del notranjega trga do konca prehodnega obdobja, kar pomeni, da podatki o trgovini z Združenim kraljestvom še vedno temeljijo na statističnih konceptih, ki se uporabljajo za trgovino med državami članicami EU. Zato podatki o Združenem kraljestvu izražajo državo odpreme, uvoz iz katere koli druge trgovinske partnerice zunaj EU-27 pa je razvrščen po državi porekla. V praksi to pomeni, da je bilo blago, ki ga je EU-27 uvozila iz Združenega kraljestva, fizično prepeljano iz Združenega kraljestva, vendar bi lahko bil del tega blaga drugega porekla, ne nujno iz Združenega kraljestva. Zato podatki o trgovini z Združenim kraljestvom niso v celoti primerljivi s podatki o trgovini z drugimi trgovinskimi partnerji zunaj EU-27.

Podatki o glavnih trgovcih, ki niso države članice EU, prikazani na slikah od 1 do 5, so pridobljeni iz podatkovne zbirke UNCTAD Združenih narodov. Za izračun deležev je svetovna trgovina opredeljena kot vsota trgovine EU z državami nečlanicami EU (vir: Eurostat) ter mednarodne trgovine držav nečlanic EU (vir: UNCTAD).

Ozadje

Statistiko o mednarodni blagovni menjavi pogosto uporabljajo nosilci odločanja na mednarodni in nacionalni ravni ter na ravni EU. Podjetja lahko podatke o mednarodni trgovini uporabijo za tržne raziskave in oblikovanje svoje poslovne strategije. Statistiko mednarodne blagovne menjave uporabljajo tudi institucije EU pri pripravi večstranskih in dvostranskih trgovinskih pogajanj, opredeljevanju in izvajanju protidampinške politike, ocenjevanju napredka enotnega trga ali integraciji evropskih gospodarstev, pa tudi za namene makroekonomske in monetarne politike.

Razvoj trgovine je lahko priložnost za gospodarsko rast. EU ima skupno trgovinsko politiko, v okviru katere se Evropska komisija pogaja o trgovinskih sporazumih in zastopa interese EU v imenu 27 držav članic. Evropska komisija se z državami članicami EU posvetuje v svetovalnem odboru, v katerem obravnava številna vprašanja trgovinske politike, ki vplivajo na EU, vključno z večstranskimi, dvostranskimi in enostranskimi instrumenti. Trgovinska politika je v izključni pristojnosti EU, kar pomeni, da lahko le EU, ne pa posamezne države članice, sprejema trgovinsko zakonodajo in sklepa mednarodne trgovinske sporazume. V zadnjem času je bilo to področje razširjeno na več kot le blagovno menjavo, tako da zajema tudi trgovino s storitvami, intelektualno lastnino in neposredne tuje naložbe (v poglavju 4).

Na svetovni ravni se mednarodna trgovinska vprašanja obravnavajo pod okriljem Svetovne trgovinske organizacije (STO). Ta ima od marca 2020 164 članic, v postopku pristopa pa je več držav kandidatk. STO na svetovni ravni določa trgovinska pravila ter zagotavlja forum za trgovinska pogajanja in reševanje sporov med članicami. Evropska komisija se pogaja s svojimi partnerji STO, sodelovala pa je tudi v zadnjem krogu večstranskih trgovinskih pogajanj STO, znanih kot razvojna agenda iz Dohe.