Archive:Statistični podatki o digitalnem gospodarstvu in družbi – gospodinjstva in posamezniki

Podatki pridobljeni marca 2018.

Predvidena posodobitev članka: januar 2020.

Highlights

Do leta 2017 se je delež gospodinjstev EU-28 z dostopom do interneta povečal na 87 %, kar je približno 32 odstotnih točk več kot leta 2007.

Širokopasovni dostop do interneta je v EU-28 leta 2017 uporabljalo 85 % gospodinjstev, približno dvakrat toliko kot leta 2007 (42 %).

Delež posameznikov, starih od 16 do 74 let, v EU-28, ki so naročili ali kupili blago ali storitve prek interneta za zasebno rabo, je leta 2017 znašal 57 %.

Internet access of households, 2017

V tem članku so predstavljeni najnovejši statistični podatki o več različnih vidikih informacijske družbe (v angleščini) v Evropski uniji (EU) s poudarkom na razpoložljivosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ter njihovi uporabi pri posameznikih in v gospodinjstvih.

IKT na številne načine vplivajo na vsakdanje življenje ljudi na delovnem mestu in doma, na primer pri komuniciranju ali nakupu blaga ali storitev prek spleta. Politike EU segajo od urejanja celotnih področij, kot je e-trgovanje, do prizadevanja za varstvo posameznikove zasebnosti. Razvoj informacijske družbe se zato pogosto šteje za nujno potreben, da se zagotovijo potrebni pogoji za spodbujanje sodobnega in konkurenčnega gospodarstva.

Full article

Dostop do interneta

IKT so po dosegljivosti in ceni postale splošno dostopne širši javnosti. Prag je bil presežen leta 2007, ko je večina (55 %) gospodinjstev v EU-28 imela dostop do interneta. Ta delež se je še naprej večal in je leta 2012 presegel tri četrtine, leta 2014 pa štiri petine. Do leta 2017 se je delež gospodinjstev EU-28 z dostopom do interneta povečal na 87 %, kar je povečanje za približno 32 odstotnih točk v primerjavi z letom 2007.

Razširjen in cenovno dosegljiv širokopasovni dostop je eden od načinov za spodbujanje na znanju temelječe informirane družbe. V vseh državah članicah EU je bil širokopasovni internet daleč najbolj razširjena oblika internetnega dostopa. Leta 2017 ga je uporabljalo 85 % gospodinjstev v EU-28, kar je približno dvakrat toliko kot leta 2007 (42 %) – glej Sliko 1.

Slika 1: Dostop do interneta in širokopasovne internetne povezave v gospodinjstvih, EU-28, 2007–2017
(% vseh gospodinjstev)
Vir: Eurostat (isoc_ci_in_h) in (isoc_ci_it_h)

Največji delež (98 %) gospodinjstev z dostopom do interneta leta 2017 je bil evidentiran na Nizozemskem (glej Sliko 2), medtem ko so tudi Danska, Luksemburg, Švedska, Finska, Združeno kraljestvo in Nemčija poročali, da je imelo leta 2017 dostop do interneta več kot 9 od 10 gospodinjstev. Najnižja stopnja dostopa do interneta med državami članicami EU je bila evidentirana v Bolgariji (67 %). Vendar je Bolgarija – skupaj s Češko, Italijo, Ciprom, Grčijo, Portugalsko in Španijo – evidentirala hitro širitev svojega deleža gospodinjstev z dostopom do interneta, in sicer za 16–18 odstotnih točk med letoma 2012 in 2017. Ni presenetljivo, da so bila razmeroma majhna povečanja evidentirana v več državah članicah, kjer je bil dostop gospodinjstev do interneta že v letu 2012 skoraj zasičen, na primer na Nizozemskem, v Luksemburgu in na Danskem; enako je bilo tudi na Islandiji in Nizozemskem.

Slika 2: Dostop gospodinjstev do interneta, 2012 in 2017
(% vseh gospodinjstev)
Vir: Eurostat (isoc_ci_in_h)

Slika 3 kaže, da v EU-28 z vidika dostopa do interneta obstajajo nekatere razlike med podeželskimi in mestnimi območji. Medtem ko so bile ravni dostopa gospodinjstev v velemestih ter mestih in predmestjih razmeroma visoke – znašale so 90 % v velemestih ter 87 % v mestih in predmestjih –, je bila raven dostopa do interneta na podeželju nekoliko nižja (82 %). V 23 državah članicah EU je bil delež gospodinjstev na podeželju z dostopom do interneta manjši od enakovrednega deleža gospodinjstev v velemestih, mestih in predmestjih. Razlike med podeželskimi območji in drugima dvema vrstama območij so bile zlasti velike v Grčiji, na Portugalskem, v Bolgariji in Romuniji, od katerih je imela vsaka nižjo splošno raven dostopa do interneta kot povprečje EU-28. V Luksemburgu je bilo stanje v nasprotju s splošnim vzorcem, saj je bil delež gospodinjstev z dostopom do interneta na podeželskih območjih večji kot v velemestih ali mestih in predmestjih. Čeprav je bil dostop do interneta v Estoniji v velemestih večji, ni bilo razlike med deležem gospodinjstev z dostopom do interneta v mestih in predmestjih ter deležem takih gospodinjstev na podeželju. V Združenem kraljestvu je bil delež gospodinjstev z dostopom do interneta v vseh treh različnih stopnjah urbanizacije skoraj enak (v mestih in predmestjih manjši za eno odstotno točko). V Belgiji so mesta in predmestja evidentirala najvišjo raven dostopa do interneta, medtem ko je bil delež gospodinjstev v velemestih in na podeželskih območjih enak. Končna izjema je bila Francija, v kateri je bila najvišja raven dostopa do interneta evidentirana v velemestih, najmanjša pa v mestih in predmestjih (in ne na podeželju).

Slika 3: Dostop gospodinjstev do interneta glede na stopnjo urbanizacije, 2017
(% vseh gospodinjstev)
Vir: Eurostat (isoc_ci_in_h)

Uporaba interneta

Od začetka leta 2017 je več kot štiri petine (84 %) vseh posameznikov v EU-28, starih od 16 do 74 let, uporabljalo internet (vsaj enkrat v treh mesecih pred datumom raziskovanja). Vsaj 9 od 10 posameznikov na Danskem, v Luksemburgu, na Švedskem, Nizozemskem, v Združenem kraljestvu, na Finskem in v Nemčiji je uporabljalo internet v treh mesecih pred raziskovanjem. V primerjavi s tem sta malo več kot dve tretjini vseh oseb, starih od 16 do 74 let, uporabljali internet v Italiji (71 %), Grčiji (70 %) in na Hrvaškem (67 %), medtem ko je bil ta delež manjši v Romuniji (64 %) in Bolgariji (63 %).

Delež prebivalstva EU-28, ki ni še nikoli uporabil interneta, je leta 2017 znašal 13 % (samo eno odstotno točko manj kot leto prej), pri čemer se je ta delež zmanjšal na skoraj eno tretjino ravni iz leta 2007 (ko je znašal 37 %).

Leta 2017 je skoraj tri četrtine (72 %) posameznikov v EU-28 vsak dan uporabljalo internet – glej Sliko 4 – dodatnih 8 % posameznikov pa je internet uporabljalo vsaj enkrat na teden (vendar ne vsak dan). Tako je bilo 80 % posameznikov rednih uporabnikov interneta (vsaj enkrat na teden). Delež dnevnih uporabnikov interneta med vsemi uporabniki interneta (tistimi, ki so uporabljali internet v predhodnih treh mesecih) v EU-28 je v povprečju znašal 87 % in je v državah članicah EU segal od 73 % v Romuniji do več kot 90 % v osmih državah članicah, pri čemer je bil največji v Italiji, kjer je znašal 96 %. Islandija (97 %) je poročala o še večjem deležu dnevnih uporabnikov interneta med vsemi uporabniki interneta.

Slika 4: Pogostost uporabe interneta, 2017
(% posameznikov, starih od 16 do 74 let)
Vir: Eurostat (isoc_ci_ifp_iu) in (isoc_ci_ifp_fu)

Slika 5 prikazuje uporabo storitev mobilnega interneta, drugače povedano, zunaj doma ali delovnega mesta, na primer z uporabo interneta na prenosnem računalniku ali ročni napravi z mobilno ali brezžično povezavo. Na sliki se primerjajo podatki za leto 2012, ko je v EU-28 36 % posameznikov, starih od 16 do 74 let, uporabljalo mobilno napravo za povezavo z internetom, s podatki za leto 2017, ko se je ta delež povečal na 65 %. Najpogostejše mobilne naprave za povezavo z internetom so bile mobilni ali pametni telefoni, prenosni računalniki in tablični računalniki.

Nizozemska, Švedska, Združeno kraljestvo, Danska in Luksemburg so leta 2017 evidentirali največje deleže uporabe mobilnega interneta, pri čemer so več kot štiri petine posameznikov, starih od 16 do 74 let, uporabljale internet drugje kot na namiznem računalniku, ta delež pa je s 87 % največji na Nizozemskem in Švedskem; enak delež (87 %) je bil evidentiran tudi na Norveškem. Za primerjavo: na Hrvaškem, v Romuniji, Grčiji, Litvi, Bolgariji, Latviji, na Portugalskem in Češkem je internet zunaj doma ali delovnega mesta uporabljalo od 50 % do 60 % posameznikov, starih od 16 do 74 let, pri čemer je ta delež znašal samo 40 % na Poljskem in 32 % v Italiji.

Slika 5: Posamezniki, ki so za dostop do interneta zunaj doma ali delovnega mesta uporabili prenosni računalnik ali dlančnik, 2012 in 2017
(% posameznikov, starih od 16 do 74 let)
Vir: Eurostat (isoc_ci_im_i)

Ena od najpogostejših spletnih dejavnosti v EU-28 leta 2017 je bila sodelovanje na družbenih omrežjih, glej Sliko 6. Več kot polovica (54 %) posameznikov, starih od 16 do 74 let, je internet uporabljala za družbeno mreženje (na primer na Facebooku ali Twitterju). Od 70 % do 75 % ljudi na Malti, v Združenem kraljestvu, na Švedskem, v Belgiji in na Danskem je uporabljalo spletna mesta za družbeno mreženje, pri čemer je bil ta delež največji na Danskem, kjer je znašal 75 %, še precej večji pa je bil na Islandiji (89 %) in Norveškem (83 %). Na drugi strani lestvice pa je v treh državah članicah EU ta spletna mesta uporabljalo največ 45 % ljudi, in sicer v Sloveniji (45 %), Franciji (43 %) in Italiji (43 %).

Slika 6: Posamezniki, ki so internet uporabljali za sodelovanje na družbenih omrežjih, 2017
(% posameznikov, starih od 16 do 74 let)
Vir: Eurostat (isoc_bde15cua)

Zasebnost in varstvo osebne identitete

Med državami članicami so opazne razlike v zvezi s tem, kako so uporabniki interneta leta 2016 upravljali dostop do svojih osebnih podatkov na internetu. Več kot ena četrtina (28 %) uporabnikov interneta v EU-28 ni predložila osebnih podatkov prek interneta, pri čemer je ta delež znašal od zgolj 8 % v Luksemburgu do polovice ali več v Bolgariji, na Portugalskem in v Romuniji (glej Sliko 7). Tako je več kot 70 % uporabnikov interneta v EU-28 prek interneta predložilo nekatere osebne podatke, pri čemer jih je veliko z različnimi ukrepi nadziralo dostop do teh osebnih podatkov na internetu. Skoraj polovica (46 %) vseh uporabnikov interneta je zavrnila uporabo osebnih podatkov za oglaševanje, dve petini (40 %) pa sta omejili dostop do profila ali vsebine na spletnih mestih družbenih omrežij. Poleg tega je več kot ena tretjina (37 %) uporabnikov interneta pred predložitvijo osebnih podatkov prebrala izjave o varstvu osebnih podatkov, medtem ko jih je samo ena tretjina (31 %) omejila dostop do svoje geografske lokacije.

Slika 7: Posamezniki, ki prek interneta niso predložili nobenih osebnih podatkov, 2016
(% uporabnikov, ki so internet uporabljali v zadnjem letu)
Vir: Eurostat (isoc_cisci_prv)

Leta 2016 je bilo v EU-28 približno 71 % ljudi, starih od 16 do 74 let, ki so uporabljali internet v zadnjih 12 mesecih in so bili seznanjenih s tem, da se piškotki lahko uporabljajo za sledenje spletnih dejavnosti ljudi. Ozaveščenost o tem vprašanju je bila nekoliko večja (74 %) pri mlajših uporabnikih (16 do 24 let) in manjša (64 %) pri starejših uporabnikih (starih od 55 do 74 let). Nekaj več kot ena tretjina (35 %) uporabnikov, starih od 16 do 74 let, je poročala o spremembi nastavitve spletnega brskalnika, da bi preprečila ali omejila uporabo piškotkov (glej Sliko 8).

Med državami članicami EU so bili s tem, da se piškotki lahko uporabijo za sledenje njihovim spletnim dejavnostim, najbolje seznanjeni uporabniki interneta na Nizozemskem (89 %), v Nemčiji in na Finskem (v obeh državah 85 %). Ta delež je bil velik tudi na Danskem (81 %), Hrvaškem (78 %), v Italiji (77 %), Luksemburgu in Avstriji (v obeh državah 76 %). Nasprotno pa je bila s tem seznanjena manj kot polovica uporabnikov interneta v Romuniji (38 %), Latviji (47 %) in na Cipru (48 %); nizka raven seznanjenosti je bila sporočena tudi za Turčijo in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (za obe državi 30 %). Delež uporabnikov interneta, ki so spremenili nastavitve spletnega brskalnika, da bi preprečili ali omejili uporabo piškotkov, je presegel polovico v samo eni državi članici, in sicer Luksemburgu (54 %). Nasprotno pa je to storila manj kot petina uporabnikov interneta na Češkem, v Romuniji, Bolgariji, na Cipru in v Latviji, pa tudi v Turčiji.

Slika 8: Uporaba piškotkov in nastavitve spletnega brskalnika, 2016
(% posameznikov, ki so internet uporabljali v zadnjem letu)
Vir: Eurostat (isoc_cisci_prv)

Naročanje ali kupovanje blaga in storitev

Delež posameznikov v EU-28, ki so stari od 16 do 74 let in so prek spleta naročili ali kupili blago ali storitve za zasebno uporabo, se je še naprej večal: leta 2017 je znašal 57 %, kar pomeni povečanje za 13 odstotnih točk v primerjavi z letom 2012 (glej Sliko 9). V Nemčiji in na Nizozemskem je v letu 2017 blago ali storitve po internetu naročilo ali kupilo tri četrtine ali več posameznikov. Ta delež se je povečal na vsaj štiri petine v Luksemburgu, na Danskem (80 % v obeh), Švedskem (81 %) in v Združenem kraljestvu (82 %). Nasprotno pa je bil ta delež manjši od 30 % na Hrvaškem ter manjši od 20 % v Bolgariji in Romuniji.

Ob neupoštevanju štirih držav članic EU, ki so poročale o prekinitvi serije – Estonija, Latvija, Romunija in Švedska –, je bilo največje povečanje deleža posameznikov, ki so naročili ali kupili blago ali storitve prek interneta, med letoma 2012 in 2017 opaziti na Češkem (za 24 odstotnih točk), sledi pa ji Španija (20 točk). Po pričakovanjih je bilo najmanjše povečanje (za 6 ali 7 odstotnih točk) evidentirano na Danskem in Finskem, kjer sta bila deleža posameznikov, ki so naročali ali kupovali blago ali storitve prek interneta, že razmeroma velika v primerjavi z drugimi državami članicami; enako velja za Norveško. Vendar se je delež posameznikov, ki so naročali blago ali storitve prek interneta, razmeroma malo povečal tudi na Irskem (za 7 točk) in Hrvaškem (za 6 točk).

Slika 9: Posamezniki, ki so v 12 mesecih pred raziskovanjem naročili blago ali storitve prek interneta za zasebno rabo, 2012 in 2017
(% delež posameznikov, starih od 16 do 74 let)
Vir: Eurostat (isoc_ec_ibuy)

Storitve, naročene od drugih posameznikov prek interneta

Leta 2017 je delež posameznikov (starih od 16 do 74 let) v EU-28, ki so v zadnjih 12 mesecih uporabili katero koli spletno mesto ali aplikacijo za ureditev nastanitve pri drugem (zasebnem) posamezniku, znašal 18 %. Ta delež je znašal od 34 % v Združenem kraljestvu in vsaj ene petine vseh uporabnikov v Luksemburgu, na Irskem, Malti in Nizozemskem do manj kot desetine posameznikov v desetih državah članicah EU, pri čemer so bili najmanjši deleži evidentirani na Hrvaškem (7 %), Portugalskem in v Romuniji (6 % v obeh), na Češkem (5 %) in Cipru (4 %). Spletne rezervacije nastanitev pri drugih zasebnikih so pogosteje opravljale osebe srednjih let (od 25 do 54 let) kot mlajše (od 16 do 24 let) ali starejše generacije (od 55 do 74 let). Večina teh storitev je bila naročena prek namenskih spletnih mest ali aplikacij, ki delujejo kot posredniki, kar posameznikom omogoča, da si delijo dostop do nastanitvenih storitev, kot so podjetja Airbnb, Lovehomeswap ali Couchsurfing.

Slika 10: Posamezniki, ki so v 12 mesecih pred raziskovanjem uporabili katero koli spletno mesto ali aplikacijo za ureditev nastanitve pri drugem posamezniku, 2017
(% posameznikov, starih od 16 do 74 let)
Vir: Eurostat (isoc_ci_ce_i)

Podobna analiza je prikazana na Sliki 11, ki prikazuje delež posameznikov, ki so uporabili katero koli spletno mesto ali aplikacijo, da bi pri drugem posamezniku zagotovili storitev prevoza. Ta vrsta storitve je bila na splošno manj pogosta kot ureditev namestitve, vendar je bila pogosto prav tako izvedena prek namenskih spletnih mest in aplikacij (npr. Liftshare, UberPool ali WunderCar); te vrste storitev je v EU-28 uporabljalo povprečno 8 % posameznikov (starih od 16 do 74 let). Med državami članicami EU je bil delež posameznikov, ki so v letu 2017 uporabili katero koli spletno mesto ali aplikacijo za ureditev prevoza, največji v Združenem kraljestvu (27 %), Estonija pa je bila edina druga država članica, katere delež je znašal vsaj eno petino. Običajna ugotovitev je bila, da je manj kot vsak deseti posameznik uporabil spletno mesto ali aplikacijo za ureditev prevoznih storitev; to je bilo ugotovljeno v 22 od 27 držav članic, za katere so na voljo podatki. Spletne rezervacije prevoza pri drugih posameznikih so običajno pogosteje opravljale mlajše generacije (posamezniki, stari od 16 do 24 let) kot starejše.

Slika 11: Posamezniki, ki so v 12 mesecih pred raziskovanjem uporabili katero koli spletno mesto ali aplikacijo za ureditev prevoza pri drugem posamezniku, 2017
(% posameznikov, starih od 16 do 74 le)
Vir: Eurostat (isoc_ci_ce_i)

Izvorni podatki za tabele in slike (MS Excel)

Digital economy and society - households and individuals: tables and figures (v angleščini)

Podatkovni viri

Hitre tehnološke spremembe na področjih, povezanih z internetom in drugimi novimi aplikacijami IKT, pomenijo izzive za statistiko. Tako se to področje precej razvija, saj se statistična orodja prilagajajo novim zahtevam po podatkih. Dejansko se statistika na tem področju vsako leto ponovno ocenjuje, da bi zadovoljila potrebe uporabnikov in upoštevala hitrost sprememb.

Enak pristop je uporabljen v Eurostatovem raziskovanju o uporabi IKT v gospodinjstvih in pri posameznikih. To letno raziskovanje se uporablja kot merilo razvoja, ki temelji na IKT, tako da se spremlja razvoj glavnih spremenljivk skozi čas in natančno preučujejo drugi vidiki v določenih časovnih obdobjih. Na začetku se je raziskovanje osredotočalo na vprašanja dostopa in povezljivosti, pozneje pa so bile vključene še številne teme (npr. e-uprava in e-trgovanje) in družbenoekonomske analize (kot so regionalna raznovrstnost, specifičnost spola, razlike v starosti, izobrazbi in zaposlenosti). Prilagojen je tudi obseg raziskovanja glede na različne tehnologije, tako da zajema nove skupine proizvodov in načine za zagotavljanje komunikacijskih tehnologij končnim uporabnikom (kot je uvedba novih vprašanj o spletnih storitvah vzajemne namestitve ali prevoza v letu 2017).

Referenčno obdobje raziskovanja o uporabi IKT v gospodinjstvih in pri posameznikih je v večini primerov prvo četrtletje vsakega leta; v večini držav članic se raziskovanje izvede v drugem četrtletju. Opozoriti je treba, da je bil modul o zasebnosti in varstvu osebne identitete sestavni del raziskovanja iz leta 2016 (vendar leta 2017 ni bil ponovljen).

Zajetje in opredelitev pojmov

Raziskovanje o IKT v gospodinjstvih zajema gospodinjstva z vsaj enim članom v starostni skupini od 16 do 74 let. Dostop do interneta v gospodinjstvih se nanaša na delež gospodinjstev, ki imajo dostop do interneta, tako da bi vsak član gospodinjstva lahko uporabljal internet doma, če bi to želel, čeprav le za pošiljanje elektronske pošte.

Uporabniki interneta so opredeljeni kot vsi posamezniki, ki so stari od 16 do 74 let in so uporabili internet v treh mesecih pred raziskovanjem. Redni uporabniki interneta so posamezniki, ki so v treh mesecih pred raziskovanjem uporabljali internet v povprečju najmanj enkrat tedensko.

Najpogosteje uporabljene žične tehnologije za dostop do interneta se delijo na širokopasovni in klicni dostop po navadni telefonski liniji ali telefonski liniji ISDN. Širokopasovni dostop vključuje digitalne naročniške vode (DSL) in uporablja tehnologijo, ki prenaša podatke z veliko hitrostjo. Širokopasovne linije so opredeljene kot linije, ki imajo večjo zmogljivost kot ISDN, kar pomeni vsaj 144 kbit/s. Priljubljene naprave za dostop do interneta doma vključujejo namizne in prenosne računalnike, vendar je v zadnjem času opaziti porast drugih tehnologij z dostopom do interneta.

Uporaba mobilnega interneta je opredeljena kot uporaba interneta zunaj doma ali delovnega mesta s prenosnimi računalniki ali dlančniki prek mobilnih telefonskih omrežij ali brezžičnih povezav.

Naročanje izdelkov in storitev s strani posameznikov se nanaša na 12-mesečno obdobje pred raziskovanjem in vključuje potrjene rezervacije nastanitev ali prevoza, nakup finančnih naložb, telekomunikacijske storitve, videoigre ali programsko opremo in spletne informacijske storitve, ki se plačujejo neposredno. Izdelki in storitve, ki se prek spleta dobijo brezplačno, so izključeni. Prav tako so izključena naročila, izvedena z ročno natipkano elektronsko pošto, sporočili SMS ali MMS.

Ozadje

Evropska komisija je maja 2015 sprejela strategijo za enotni digitalni trg (COM(2015) 192 final) kot eno od svojih desetih glavnih prednostnih nalog. Strategija je vključevala 16 pobud, ki so zajemale tri široke stebre: spodbujanje boljšega spletnega dostopa do blaga in storitev po Evropi; oblikovanje optimalnega okolja za razvoj digitalnih omrežij in storitev; zagotavljanje, da evropsko gospodarstvo in industrija v celoti izkoristita digitalno gospodarstvo kot mogoče gonilo rasti. V delovnem programu Evropske komisije za leto 2017 Za Evropo, ki varuje, opolnomoča in ščiti (COM(2016) 710), je Evropska komisija predlagala hitro napredovanje pri predlogih, ki so že bili predstavljeni, in pregled napredka pri dokončanju enotnega digitalnega trga.

Širokopasovne tehnologije veljajo za pomembne pri raziskovanju dostopa do interneta in njegove uporabe, saj uporabnikom omogočajo hiter prenos velikih količin podatkov in ohranjajo dostopne vode odprte. Vzpostavitev širokopasovne povezave visoke hitrosti in izjemno hitre širokopasovne povezave dejansko veljajo za ključne kazalnike na področju oblikovanja politik IKT. Čeprav digitalni naročniški vodi (DSL) ostajajo glavna oblika preskrbe s širokopasovno tehnologijo v EU, so druge možnosti, kot so kabel, satelit, optična vlakna in brezžične krajevne zanke, vse bolj razširjene.

Evropska komisija v okviru širše agende za boljše nadgrajevanje znanja in spretnosti, predvidevanje povpraševanja po znanju in spretnostih ter usklajevanje ponudbe znanja in spretnosti s povpraševanjem po njih sodeluje pri številnih pobudah za povečanje znanja in spretnosti delovne sile na področju IKT. Da bi povečala ponudbo strokovnjakov za IKT, je vzpostavila veliko koalicijo za digitalna delovna mesta (v angleščini), tj. vseevropsko partnerstvo, ki si z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi prizadeva ublažiti težave v zvezi z zaposlovanjem strokovnjakov za IKT.

Evropska komisija je 10. junija 2016 sprejela nov program znanj in spretnosti za Evropo (v angleščini), ki si prizadeva za spodbujanje številnih ukrepov za zagotovitev, da so prebivalcem EU na voljo ustrezna usposabljanja, ustrezna znanja in spretnosti ter ustrezna podpora, tako da lahko pridobijo znanje in spretnosti, ki so potrebni v sodobnem delovnem okolju, vključno s spodbujanjem digitalnih veščin.