Statistics Explained

Archive:Statistika kriminalitete

Revision as of 14:24, 16 July 2018 by Rosswen (talk | contribs) (Rosswen moved page Crime and criminal justice statistics/sl to Crime statistics/sl without leaving a redirect)
Podatki, pridobljeni maja 2017. Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka. Predvidena posodobitev članka: oktobra 2018.
Slika 1: Posilstva, spolni napadi, naklepni umori in napadi, ki jih je evidentirala policija, EU-28, 2008–2015
(2008 = 100)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)
Slika 2: Ropi, vlomi, tatvine in nezakonita dejanja, ki vključujejo nadzorovane droge ali predhodne sestavine, ki jih je evidentirala policija, EU-28, 2008–2015
(2008 = 100)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)
Slika 3: Kazniva dejanja spolnega nasilja, ki jih je evidentirala policija, EU-28, 2008–2015
(2008 = 100)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)
Slika 4: Kazniva dejanja spolnega nasilja, ki jih je evidentirala policija, osebe po pravnem statusu in po spolu, EU-28, 2015
(v % vseh kaznivih dejanj)
Vir: Eurostat (crim_hom_soff)
Slika 5: Osebje v sistemu kazenskega pravosodja, EU-28, 2008–2015
(2008 = 100)
Vir: Eurostat (crim_just_job)
Slika 6: Osebje v sistemu kazenskega pravosodja po spolu, EU-28, 2015
(v % vsega osebja)
Vir: Eurostat (crim_just_job)
Slika 7: Število zapornikov, EU-28, 2008–2015
(2008 = 100)
Vir: Eurostat (crim_pris_age) in (crim_pris_ctz)

V tem članku je predstavljena statistika kaznivih dejanj v Evropski uniji (EU), ki temelji na uradnih podatkih o kaznivih dejanjih, ki jih je evidentirala policija. Predstavljeni so tudi podatki o osebju v sistemu kazenskega pravosodja in številu zapornikov. Opozoriti je treba, da so za vsak agregat za EU-28 [1] v izračun so vključene le države s popolnimi podatki za obdobje 2008–2015. To pomeni, da je zaradi manjkajočih podatkov pri več kaznivih dejanjih iz izračuna izključena ena država ali več.

Glavne statistične ugotovitve

Nespolno nasilje

Naklepni umor

Naklepni umor je opredeljen kot nezakonita smrt, ki jo ena oseba namerno povzroči drugi osebi, vključno s hujšim napadom, ki se konča s smrtjo, in smrt, ki je posledica terorističnega napada. Izključeni so poskus umora, uboj, smrt zaradi pravnega posega, opravičljiva povzročitev smrti v silobranu in smrt zaradi oboroženega spopada. O naklepnem umoru se v sodnih oblasteh EU poroča precej dosledno, pri čemer se opredelitve manj razlikujejo med državami kot za druge vrste kaznivih dejanj.

Iz podatkov o naklepnih umorih je razvidno, da se je njihovo število v obdobju 2008–2014 stalno zmanjševalo, dokler se ni v letu 2015 začelo ponovno večati (glej Sliko 1). V letu 2015 je bilo naklepnih umorov v EU-28 (brez Nizozemske, Anglije in Walesa ter Škotske) skupaj 4 528, to je 19,6 % manj kot v letu 2008 (5 634), vendar 4,3 % več kot v letu 2014 (4 340).

Število naklepnih umorov, ki jih je policija evidentirala v posameznih sodnih oblasteh, je prikazano v Tabeli 1 tabel članka.

Napad

Napad se nanaša na fizični napad na telo druge osebe, pri katerem pride do hudih telesnih poškodb. Ne vključuje nespodobnega/spolnega napada, groženj in klofut/udarcev. Izključen je tudi napad, ki se konča s smrtjo.

Skupno število kaznivih dejanj napada, ki jih je policija evidentirala, se je v EU-28 (brez Poljske in Škotske) v obdobju 2008–2013 zmanjšalo za skoraj 40 %, pri čemer se je v letu 2014 povečalo za 3,6 %, v letu 2015 pa za 6,6 % (glej Sliko 1). Zaradi tehničnih sprememb je primerjava za celotno obdobje omejena, zlasti za Nemčijo v letih 2008 in 2009 ter Švedsko in Portugalsko v letih 2009 in 2010.

Število napadov, ki jih je policija evidentirala v posameznih sodnih oblasteh, je prikazano v Tabeli 2 tabel članka.

Rop

Rop je za namene tega članka opredeljen kot kraja premoženja osebe, pri čemer se odpor premaga s silo ali grožnjo uporabe sile. Vključevati bi moral ulični rop in tatvino s silo, vendar ne žeparjenja in izsiljevanja.

Potem ko se je število evidentiranih kaznivih dejanj v EU-28 (brez Škotske) v letih 2008 in 2009 zmanjšalo, se je do leta 2011 povečevalo, nato pa se je med letoma 2013 in 2015 močno zmanjšalo, in sicer za skoraj eno petino (glej Sliko 2).

Število ropov, ki jih je policija evidentirala v posameznih sodnih oblasteh, je prikazano v Tabeli 3 tabel članka.

Ugrabitev

Ugrabitev je opredeljena kot nezakonito pridržanje osebe proti njeni volji (vključno z uporabo sile, grožnje, goljufije ali privabljanjem), pri čemer se za njeno osvoboditev zahteva nezakonita korist ali druga finančna ali premoženjska korist ali pa se nekoga prisili, da nekaj stori ali nečesa ne stori. Spori v zvezi z varstvom in vzgojo otrok so izključeni iz te opredelitve.

Po razmeroma stabilnem obdobju med letoma 2009 in 2012 se je število v EU-28 (brez Danske, Romunije, Švedske in Škotske) med letoma 2013 in 2015 povečalo. Razlog za nedavno povečanje so zlasti podatki iz Francije in Združenega kraljestva. V večini drugih držav ni bilo takšnega vzorca. Iz podatkov za Nemčijo za obdobje 2009–2015 je razvidna razmeroma stabilna stopnja, vendar podatki za leti 2008 in 2009 niso bili primerljivi, kar je vplivalo tudi na agregat za EU-28.

Število ugrabitev, ki jih je policija evidentirala v posameznih sodnih oblasteh, je prikazano v Tabeli 4 tabel članka.

Tatvina

Tatvina je opredeljena kot odvzem premoženja osebi ali organizaciji brez sile z namenom prilastitve. Za namene tega članka tatvina ne vključuje vloma, vloma v stanovanje, ropa in tatvine motornih vozil.

V obdobju 2010–2015 je bila v EU-28 (brez Latvije in Škotske) stopnja tatvin, ki jih je policija evidentirala, razmeroma stabilna. Podatki iz Nemčije in Francije so bili v letih 2008 in 2009 predmet metodoloških sprememb, ki vplivajo na splošno primerljivost za ti dve leti. V Združenem kraljestvu in na Nizozemskem se je število v obdobju 2008–2015 jasno zmanjševalo.

Število tatvin, ki jih je policija evidentirala v posameznih sodnih oblasteh, je prikazano v Tabeli 5 tabel članka.

Vlom

Vlom se nanaša na pridobitev nedovoljenega dostopa do dela zgradbe, prebivališča ali drugih prostorov. Vključuje uporabo sile ali ponarejenih ključev z namenom kraje blaga (vlom in vstop), krajo iz hiše, stanovanja ali drugega prebivališča, tovarne, trgovine, pisarne ali vojaške ustanove. Ne vključuje pa kraje iz avtomobila, zabojnika, prodajnega avtomata, parkirne ure in ograjenih travnikov ali ograjenih prostorov.

V EU-28 (brez Estonije, Italije, Latvije, Litve in Škotske) se je število kaznivih dejanj vloma, ki jih je policija evidentirala, med letoma 2008 in 2011 rahlo povečalo, dokler se med letoma 2012 in 2015 ni začelo zmanjševati. Iz najnovejših rezultatov (glej Sliko 2) je razvidno, da se je število kaznivih dejanj vloma v letu 2015 zmanjšalo za 5,0 %. Število kaznivih dejanj vloma se je v obdobju 2008–2015 zmanjšalo v Združenem kraljestvu (za 31 % v Angliji in 24 % na Severnem Irskem) ter povečalo v Nemčiji (19 %) in Franciji (24 %).

Število vlomov, ki jih je policija evidentirala v posameznih sodnih oblasteh, je prikazano v Tabeli 6 tabel članka.

Kazniva dejanja, povezana z drogami

Nezakonita dejanja, ki vključujejo nadzorovane droge ali predhodne sestavine, vključujejo nezakonito posedovanje, gojenje, proizvodnjo, dobavo, prevoz, uvoz, izvoz in financiranje v povezavi z operacijami v zvezi z drogami, razen tistih, ki se nanašajo samo na osebno uporabo.

Po povečanju za 3,2 % v letu 2009 je bilo število nezakonitih dejanj, ki jih je policija evidentirala v zvezi z nezakonitimi dejanji, ki vključujejo nadzorovane droge ali predhodne sestavine, v EU-28 (brez Škotske) v obdobju 2009–2014 precej stabilno. Najnovejši razpoložljivi podatki kažejo, da se je ta trend nadaljeval v letu 2015, saj je bilo število kršitev skoraj nespremenjeno in se je zmanjšalo za samo 1,7 % v primerjavi s prejšnjim letom (glej Sliko 2).

Število nezakonitih dejanj, ki vključujejo nadzorovane droge ali predhodne sestavine in jih je policija evidentirala v posameznih sodnih oblasteh, je prikazano v Tabeli 7 tabel članka.

Spolno nasilje

Spolno nasilje vključuje posilstvo in druge spolne napade. Posilstvo je opredeljeno kot spolno občevanje brez veljavne privolitve, spolni napad pa se nanaša na spolno nasilje, ki ni posilstvo. Spolni napad vključuje neželeno spolno dejanje, poskus pridobitve spolnega dejanja ali stik oziroma komunikacijo s spolnim nadlegovanjem, ki ni posilstvo. Vključuje tudi spolni napad s fizičnim stikom ali brez njega, vključno s spolnim napadom z uporabo drog, spolnim napadom na zakonca proti njegovi/njeni volji, spolnim napadom na nemočno osebo, neželenim otipavanjem ali božanjem ter spolnim nadlegovanjem in grožnjami. Opozoriti je treba, da se podatki nanašajo le na število kaznivih dejanj, ki jih je evidentirala policija.

Med letoma 2008 in 2015 je bilo v EU (brez Italije, Latvije, Luksemburga, Poljske, Slovaške, Anglije in Walesa ter Škotske) spolnega nasilja za 9,1 % manj. Potem ko je bilo v letih 2009 in 2010 spolnega nasilja manj, ga je bilo v obdobju 2010–2014 jasno več, preden se je v letu 2015 nekoliko zmanjšalo, in sicer za 0,9 %.

Podatki o posilstvih kažejo, da se je njihovo število med letoma 2008 in 2015 povečalo za 47,0 % (brez Italije in Škotske). Na ugotovljeno povečanje števila posilstev v EU so vplivali zlasti podatki za Anglijo in Wales (+ 173 % med letoma 2008 in 2015). Na zmanjšanje spolnih napadov na ravni EU so precej vplivali podatki za Nemčijo, ki med letoma 2009 in 2010 niso bili primerljivi (glej Sliko 3).

Skupno število kaznivih dejanj spolnega nasilja, posilstva in spolnega napada, ki jih je policija evidentirala v posameznih sodnih oblasteh, je prikazano v Tabelah 8, 9 in 10 tabel članka.

Zastopanost spolov

Na Sliki 4 so prikazana kazniva dejanja spolnega nasilja, ki jih je evidentirala policija, po spolu žrtev ter osumljencih, preganjanih osebah in obsojencih. Večina žrtev spolnega nasilja so ženske (85,8 %), večina osumljencev (96,5 %) in storilcev (98,3 % obsojencev) pa so moški. Opozoriti je treba, da manjka več podatkov o številkah po spolu kot skupnih številkah.

Osebje v sistemu kazenskega pravosodja

V tem članku analiza zajema število policistov, poklicnih sodnikov in zaporniškega osebja, zaposlenega v zaporih za odrasle, pri čemer se podatki nanašajo na stanje z dne 31. decembra vsako leto.

Policisti so opredeljeni kot osebe, ki so zaposlene v javnih agencijah in katerih glavne naloge so preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter prijetje domnevnih storilcev kaznivih dejanj. Ta opredelitev ne vključuje podpornega osebja, kot so tajniki in referenti. Poklicni sodniki so opredeljeni kot uradni pravni strokovnjaki, ki so zaposleni s polnim ali krajšim delovnim časom ter so poklicani in plačani za opravljanje dela sodnika. Pooblaščeni so za obravnavanje civilnih, kazenskih in drugih zadev, vključno z zadevami na pritožbenih sodiščih, in sprejemanje odločitev na sodišču. To ne vključuje nepoklicnih sodnikov, kot so laični sodniki in sodniki porotniki. Osebje v zaporih za odrasle so osebe, zaposlene v kazenskih ali popravnih zavodih, vključno z vodstvenim, zdravstvenim, zaporniškim in drugim osebjem, kot je osebje, vključeno v vzdrževanje zapora in zagotavljanje hrane.

Na Sliki 5 je prikazano zadnje gibanje števila osebja, vključenega v različne faze sistema kazenskega pravosodja (policija, sodišča in zapori).

Skupno število policistov v EU-28 (brez Nemčije, Italije, Irske in Latvije) se je med letom 2010 in 2013 zmanjšalo, v letu 2014 pa se je ta primanjkljaj nadomestil. V letu 2015 se je število policistov ponovno zmanjšalo, in sicer za 1,2 %. Število poklicnih sodnikov v EU-28 (brez Belgije, Bolgarije, Nemčije, Irske, Italije, Luksemburga, Malte, Nizozemske, Anglije in Walesa ter Severne Irske) se je v obdobju 2008–2015 stalno povečevalo in se skupaj povečalo za 5,6 %. Nasprotno od postopnega povečevanja števila poklicnih sodnikov se je med letoma 2008 in 2015 število osebja, zaposlenega v zaporih za odrasle, v EU-28 (brez Belgije, Nemčije, Estonije, Grčije, Francije, Latvije, Luksemburga, Nizozemske in Švedske) skupno zmanjšalo za 8,9 %.

Skupno število policistov v posameznih sodnih oblasteh je prikazano v Tabeli 11 tabel članka, Tabeli 14 in 17 pa kažeta skupno število poklicnih sodnikov in osebja v zaporih za odrasle.

Zastopanost spolov

Zastopanost spolov med osebjem, ki dela v sistemu kazenskega pravosodja EU, je bila precej različna (glej Sliko 6). Ženske so zlasti nezadostno zastopane v policiji in zaporih, vendar čezmerno zastopane med poklicnimi sodniki.

V EU-28 (podatki so na voljo le za 14 sodnih oblasti) je bilo leta 2015 med policisti 20,3 % žensk. Delež žensk, ki delajo v zaporih za odrasle, je bil nekoliko večji, pri čemer so ženske v EU-28 (podatki so na voljo le za 12 sodnih oblasti) predstavljale četrtino vsega osebja, ta delež pa je bil med letoma 2008 in 2015 razmeroma stabilen. Nasprotno pa so leta 2015 ženske predstavljale večino (62,1 %) osebja med poklicnimi sodniki v EU-28 (podatki so na voljo za 16 sodnih oblasti).

Število žensk in moških med policisti je prikazano v Tabelah 12 in 13 tabel članka, Tabeli 15 in 16 kažeta število moških in žensk med sodniki, Tabeli 18 in 19 pa število moških in žensk med osebjem v zaporih za odrasle.

Število zapornikov

Število zapornikov se nanaša na zavode pod pristojnostjo uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, v katerih je osebam odvzeta prostost, razen centrov za pridržanje tujcev med preiskavo njihovega priseljenskega statusa ali za pridržanje tujcev brez pravice bivanja.

Skupno število zapornikov v EU-28 (brez Belgije) se je v obdobju 2008–2012 vsako leto rahlo povečalo, nato pa se leta 2013 zmanjšalo za 3,6 %, leta 2014 za 3,5 % in leta 2015 za 2,9 %. Število zapornikov je bilo leta 2015 za 6,4 % manjše kot leta 2008 (glej Sliko 7).

Število zapornikov s tujim državljanstvom (vključno z drugimi državljanstvi EU) v EU-28 (brez Belgije, Nemčije, Estonije, Malte in Švedske) se je v letih 2009 in 2010 povečalo nekoliko hitreje, vendar se je že leta 2011 začelo zmanjševati. Do leta 2015 je bilo število 12,2 % pod ravnjo iz leta 2008.

Nasprotno pa se je število mladoletnih [2] zapornikov v EU-28 (brez Belgije, Nemčije in Španije) v obdobju 2008–2015 znatno zmanjšalo. To je bila zlasti posledica zmanjšanja na Poljskem in v Združenem kraljestvu. Njihovo število se je vsako leto v obravnavanem obdobju zmanjšalo za vsaj 4 %, tako da se je med letoma 2008 in 2015 skupaj zmanjšalo za 47,6 %. Število mladoletnih zapornikov se je najbolj zmanjšalo leta 2014, in sicer za 14,3 %.

Skupno število zapornikov v posameznih sodnih oblasteh je prikazano v Tabeli 20 tabel članka, število mladoletnih zapornikov je prikazano v Tabeli 23, število zapornikov po državljanstvu (domači državljani in tujci) pa v Tabelah 24 in 25.

Zastopanost spolov

Moški so predstavljali veliko večino zapornikov v EU-28 (brez Belgije, Češke republike, Danske, Estonije, Francije, Hrvaške, Avstrije, Portugalske, Slovaške in Švedske), tj. 94 % v letu 2015, pri čemer je bil ta delež od leta 2008 razmeroma stabilen.

Število moških in žensk med zaporniki je prikazano v Tabelah 21 in 22 tabel članka.

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Rezultati v tem članku temeljijo na skupni podatkovni zbirki Eurostata in Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) (v angleščini). Raziskavo o trendih kriminala, ki jo je pripravil UNODC, dopolnjujejo dodatni podatki, ki jih je zahteval Eurostat. Osnovne podatke pripravljajo nacionalni organi, kot so policija, tožilstva, sodišča in zapori, poročajo pa se zlasti kot povzetki za koledarsko leto. Podatki se sporočajo po ozemlju sodne oblasti; Združeno kraljestvo na primer obsega tri: sodna oblast Anglije in Walesa, sodna oblast Škotske ter sodna oblast Severne Irske. Za geografsko enoto se uporablja kratek izraz „država“.

Pri sporočanju podatkov o kaznivih dejanjih bi bilo treba v čim večji meri uporabljati standardne opredelitve pojmov ter predložiti podrobne informacije o odstopanjih. Takšna odstopanja pogosto pomenijo, da podatki različnih držav ne predstavljajo enakih zadev, čeprav so označeni kot isti. Podatki posamezne države so lahko povsem sprejemljivi za nacionalne statistike, vendar ne za mednarodne primerjave. Eurostat si v sodelovanju z institucijami EU in nacionalnimi organi nenehno prizadeva za izboljšanje primerljivosti statistike kaznivih dejanj. Ključni del tega prizadevanja je izvajanje mednarodne klasifikacije kaznivih dejanj za statistične namene (v angleščini).

Podatki o kaznivih dejanjih so uradni podatki, ki temeljijo na upravnih evidencah. Statistika kriminala, ki temelji na policijskih evidencah, seveda ne vključuje kaznivih dejanj, ki niso bila prijavljena policiji. Sklepi o kaznivih dejanjih, ki temeljijo na teh podatkih, bi morali upoštevati več dejavnikov, med drugim:

  • pravni sistem, organe pregona in sisteme kazenskega pravosodja,
  • stopnje prijavljanja in evidentiranja kaznivih dejanj (na policiji),
  • način merjenja kaznivih dejanj (prijava policiji, identifikacija osumljencev itd.),
  • metode štetja (v primeru večkratnih kršitev, več žrtev itd.),
  • katere kršitve so vključene v nacionalne kategorije kaznivih dejanj.

Tudi na podatke o številu zapornikov lahko vpliva več dejavnikov, na primer:

  • število zadev, ki se obravnavajo na sodiščih,
  • delež zadev, v katerih je dodeljena zaporna kazen,
  • trajanje izrečenih kazni,
  • število oseb, ki jim je odvzeta prostost,
  • trajanje raziskave in čas v letu, amnestije itd.

Primerjava statistik kaznivih dejanj med različnimi sodnimi oblastmi brez zadostnega znanja o lokalnih podatkih in metodah je lahko zavajajoča. V tem članku sodne oblasti niso neposredno primerjane med seboj, temveč je poudarek na gibanjih skozi čas. Takšna primerjava temelji na predpostavki, da so značilnosti nacionalnega sistema evidentiranja itd. skozi čas pretežno enake. Vendar so očitne razlike pri podatkih o kaznivih dejanjih občasno delno posledica sprememb metod ali opredelitev pojmov.

Analize časovnih vrst za EU-28 temeljijo le na sodnih oblasteh, za katere so podatki na voljo za celotno obdobje (2008–2015). Podatki za EU-28 zaradi manjkajočih podatkov za eno leto/državo ali več ne vključujejo vedno podatkov za vse države.

Skupni rezultati za EU-28 jasno zakrivajo razlike med državami, zato so nacionalni podatki predstavljeni v sklopu namenskih tabel članka in v podatkovni zbirki (v angleščini). Podrobne informacije o posamezni državi so na voljo tudi v metapodatkih (v angleščini).

Za opredelitev trendov so bili izračunani indeksi:

  • indeks It = (Ct/C0), * 100 = vrednost indeksa za leto t,
  • Ct = evidentirana vrednost za leto t,
  • C0 = evidentirana vrednost v referenčnem letu (v tem primeru: leto 2008).

Za skupne podatke iz upravnih evidenc za razliko od vzorčnih raziskav ni značilna statistična negotovost. Kljub temu bi bilo treba pri obravnavanju majhnih številk, majhnih deležev in sprememb v kratkem času v najboljšem primeru uporabiti dodatne ustrezne informacije. Na primer stopnje umorov se lahko v majhnih državah precej razlikujejo med leti, ne da bi kazale na spremembo trenda kaznivih dejanj.

V podatkovni zbirki (v angleščini) so podrobni rezultati skupnega zbiranja podatkov Eurostata in UNODC iz obdobja 2008–2015 s povezanimi metapodatki. V njej so tudi tabele za obdobje 1993–2007, ki obsegajo manj različnih kaznivih dejanj. Za obdobje 1950–1993 so za izbrane države na voljo podatki o skupnem številu kaznivih dejanj, ki jih je evidentirala policija. Kot je navedeno zgoraj, se priporoča, da uporabniki za primerjavo posameznih držav uporabijo datoteke z metapodatki in nacionalne vire.

Ozadje

Kazniva dejanja in pravosodje sta ponavljajoči se temi v javni razpravi, mediji, politiki, organizacije in splošna javnost pa se zanje nenehno zanimajo. Podatke o kaznivih dejanjih in kazenskem pravosodju zbira in predstavlja Eurostat. Splošni cilj je evropski skupnosti učinkovito dati na voljo informacije in analize, pomembne za politiko. Haški program iz leta 2004 Eurostat pooblašča za pripravo primerljivih statistik kaznivih dejanj in kazenskega pravosodja. Potreba po statistiki kaznivih dejanj je poudarjena tudi v stockholmskem programu iz leta 2010. V strateških akcijskih načrtih je opisano dejansko delo, običajno za petletna obdobja, glej povezave v razdelku „Druge informacije“.

Glej tudi

Druge informacije Eurostata

Objave

Podatkovna zbirka

Metodologija/Metapodatki

Izvorni podatki za tabele in slike (MS Excel)

Druge informacije

Zunanje povezave

Opombe

  1. ↑ Podatki se poročajo po ozemlju sodne oblasti; v Združenem kraljestvu so namreč tri sodne oblasti: sodna oblast Anglije in Walesa, sodna oblast Škotske ter sodna oblast Severne Irske. Kar zadeva statistiko kaznivih dejanj, kazalnik EU-28 torej zajema 30 „držav“ (krajše za ozemlje sodne oblasti).
  2. ↑ Običajno opredeljeni kot mlajši od 18 let.


Retrieved from "https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Archive:Statistika_kriminalitete&oldid=394889"