Statistics Explained

Archive:Statistika informacijske družbe – gospodinjstva in posamezniki

Revision as of 15:37, 5 August 2015 by Johanaa (talk | contribs)
Podatki iz aprila 2014. Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka. Predvidena posodobitev članka: avgusta 2015. Angleška različica je novejša.
Slika 1: Dostop do interneta in širokopasovne internetne povezave v gospodinjstvih, EU-28, 2007–2013 (% vseh gospodinjstev) – Vir: Eurostat (isoc_pibi_hiac) in (isoc_pibi_hba)
Slika 2: Dostop gospodinjstev do interneta, 2008 in 2013
(% vseh gospodinjstev) – Vir: Eurostat (isoc_ci_in_h)
Tabela 1: Uporaba IKT in spletnih storitev, 2011–2013
(% posameznikov, starih od 16 do 74 let) – Vir: Eurostat (isoc_ci_cfp_cu), (isoc_ci_ifp_iu) in (isoc_ci_ac_i)
Slika 3: Pogostost uporabe interneta, 2013
(% posameznikov, starih od 16 do 74 let) – Vir: Eurostat (isoc_ci_ifp_iu) in (isoc_ci_ifp_fu)
Slika 4: Posamezniki, ki so naročili izdelke ali storitve prek spleta za zasebno rabo v 12 mesecih pred raziskovanjem, 2012–2013
(% posameznikov, starih od 16 do 74 let) – Vir: Eurostat (isoc_ec_ibuy)
Slika 5: Uporaba interneta in mobilnega interneta, 2013 (1)
(% posameznikov, starih od 16 do 74 let) – Vir: Eurostat (isoc_ci_ifp_iu) in (isoc_cimobi_dev)
Tabela 2: Uporaba interneta prek mobilnih naprav glede na vrsto naprave, 2012
(% posameznikov, starih od 16 do 74 let) – Vir: Eurostat (isoc_cimobi_dev)
Slika 6: Uporaba interneta prek mobilnih naprav glede na starostno skupino, spol in vrsto mobilne naprave, EU-28, 2012
(% posameznikov) – Vir: Eurostat (isoc_cimobi_dev)
Slika 7: Internetne dejavnosti prek ročnih naprav, EU-28, 2012
(% posameznikov, ki so dostopali do interneta prek ročne naprave) – Vir: Eurostat (isoc_cimobi_purp)

V tem članku so predstavljeni najnovejši statistični podatki o več različnih vidikih information society (v angleščini) v Evropski uniji (EU), pri čemer je poudarek na razpoložljivosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihovi uporabi pri posameznikih in v gospodinjstvih. Razvoj informacijske družbe velja za bistvenega za izpolnjevanje zahtev družbe in gospodarstva EU.

Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) na veliko načinov vplivajo na vsakodnevno življenje ljudi tako v službi kot doma, na primer pri komuniciranju ali spletnih nakupih. Politike EU segajo od urejanja celotnih področij, kot je e-trgovanje, do prizadevanja za varstvo posameznikove zasebnosti.

Glavne statistične ugotovitve

Dostop do IKT in njihova uporaba

V zadnjem desetletju so IKT po dosegljivosti in ceni postale splošno dostopne širši javnosti. Prag je bil presežen leta 2007, ko je večina (55 %) gospodinjstev v EU-28 imela dostop do interneta. Ta delež je še naprej naraščal in leta 2013 dosegel 79 %, kar je za 3 odstotne točke več kot leta 2012. Razširjen in cenovno dosegljiv širokopasovni dostop je eden od načinov za spodbujanje na znanju temelječe informirane družbe. V vseh državah članicah je bil širokopasovni internet daleč najbolj razširjena oblika internetnega dostopa, pri čemer ga je leta 2013 uporabljalo 76 % gospodinjstev v EU-28, kar je za 34 odstotnih točk več kot od leta 2007 – glej Sliko 1.

Najvišji delež (95 %) gospodinjstev z dostopom do interneta leta 2013 je bil zabeležen na Nizozemskem (glej Sliko 2), tudi podatki za Luksemburg, Dansko in Švedsko pa kažejo, da je imelo leta 2013 dostop do interneta najmanj devet od desetih gospodinjstev. Najnižja stopnja dostopa do interneta med državami članicami EU je bila zabeležena v Bolgariji (54 %). Vendar se je v tej državi hitro povišala stopnja dostopa gospodinjstev do interneta, saj se je delež gospodinjstev z dostopom v obdobju 2008–2013 povečal za 29 odstotnih točk. Med državami članicami, v katerih je bilo v istem obdobju zabeleženo povečanje za vsaj 25 odstotnih točk, so bile le še Romunija, Češka in Grčija.

Na začetku leta 2013 je nekaj več kot tri četrtine vseh posameznikov v EU-28, starih od 16 do 74 let, uporabljalo računalnik, podoben pa je bil tudi delež uporabnikov interneta. Najmanj devet od desetih posameznikov na Danskem, v Luksemburgu, na Nizozemskem, Finskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu je uporabljalo tako računalnik kot internet. V primerjavi s tem je približno polovica vseh posameznikov, starih od 16 do 74 let, uporabljala računalnik in internet v Bolgariji in Romuniji. Skoraj tri petine (59 %) posameznikov v EU-28 je leta 2013 uporabljalo internet za iskanje informacij o izdelkih in storitvah – glej Tabelo 1.

Leta 2013 je velika večina (62 %) posameznikov dostopala do interneta vsak dan (glej Sliko 3), 10 % pa ga je uporabljalo vsaj enkrat na teden (vendar ne vsak dan). Deleži pogostih in rednih uporabnikov interneta so bili visoki v vseh državah članicah ter na Islandiji, Norveškem in v Turčiji.

Delež posameznikov, ki so prek spleta naročili izdelke ali storitve za zasebno uporabo, se je povečal. Leta 2013 je 47 % posameznikov, starih od 16 do 74 let, v EU-28 navedlo, da so vsaj enkrat opravili spletno naročilo, kar pomeni povečanje za 3 odstotne točke v primerjavi z letom 2012 (glej Sliko 4). Več kot dve tretjini posameznikov na Danskem, v Združenem kraljestvu, na Švedskem, v Luksemburgu, Nemčiji in na Nizozemskem je naročilo izdelke ali storitve prek spleta, medtem ko je to storila le petina posameznikov v Italiji ter približno desetina posameznikov v Bolgariji in Romuniji.

Uporaba mobilnih naprav

Uporaba mobilnih naprav za dostop do interneta se je v EU zelo povečala: medtem ko je leta 2013 internet uporabljalo tri četrtine (75 %) posameznikov, je več kot dve petini (43 %) posameznikov zdoma ali zunaj delovnega mesta do njega dostopalo prek mobilne naprave, kot je prenosni računalnik ali ročna naprava (vključno z mobilnimi telefoni). Uporaba mobilnih naprav za dostop do interneta se je razvila, da bi dopolnila ali nadomestila bolj tradicionalne fiksne povezave (običajno doma, na delovnem mestu, v kraju študija ali internetni kavarni). Kot je razvidno iz Slike 5, so bile razlike med državami v uporabi mobilnega interneta velike. Deleži posameznikov, ki so uporabljali mobilne naprave zdoma ali zunaj delovnega mesta prek mobilnega telefonskega omrežja ali brezžične povezave, so znašali več kot 60 % na Švedskem, Danskem, v Luksemburgu, Združenem kraljestvu, na Nizozemskem in Finskem ter na Norveškem in Islandiji. V nasprotju s tem so deleži znašali največ 25 % v Litvi, na Portugalskem, v Bolgariji, Italiji in Romuniji ter Turčiji.

V Tabeli 2 so podrobneje obravnavane vrste mobilnih naprav, ki se uporabljajo za dostop do mobilnega interneta, pri čemer se podatki nanašajo na leto 2012, ko je prek mobilne naprave do interneta dostopalo 36 % posameznikov, starih od 16 do 74 let, v EU-28. Najpogostejše mobilne naprave za dostop do interneta so bili prenosni računalniki in mobilni ali pametni telefoni, pri čemer je vsako od kategorij uporabljala približno četrtina anketirancev v EU-28. Tablični računalniki in druge ročne naprave (kot je predvajalnik MP3 ali ročna igralna konzola) se na splošno niso tako pogosto uporabljali. Na Švedskem je bil zabeležen najvišji delež uporabe mobilnega interneta prek prenosnih računalnikov (46 %) in mobilnih ali pametnih telefonov (59 %), medtem ko je bil v Združenem kraljestvu zabeležen najvišji delež uporabe mobilnega interneta prek tabličnih računalnikov (23 %) in drugih ročnih naprav (9 %).

Mobilne naprave za dostop do mobilnega interneta so še posebej pogosto uporabljali mladi (glej Sliko 6). Leta 2012 je več kot tri petine (63 %) oseb, starih od 16 do 24 let, v EU-28 uporabljalo mobilno napravo v ta namen, pri čemer ta delež znaša dve petini (40 %) za osebe, stare od 25 do 54 let, in eno sedmino (14 %) za osebe, stare od 55 do 74 let. Pri starostnima skupinama od 16 do 24 let in od 25 do 54 let so se ročne naprave (vključno z mobilnimi in pametnimi telefoni) uporabljale pogosteje kot prenosni računalniki (vključno s tabličnimi računalniki), medtem ko so starejše osebe (stare od 55 do 74 let) za dostop do interneta pogosteje uporabljale prenosni računalnik. Razlike v spolu so bile manj izrazite kot razlike v starosti, čeprav so moški za razliko od žensk pogosteje dostopali do interneta prek mobilne naprave ne glede na to, ali je bilo to prek prenosnega računalnika ali ročne naprave.

Na Sliki 7 so obravnavani le razlogi za dostop do interneta prek ročnih naprav (prenosni računalniki niso vključeni), pri čemer se podatki ponovno nanašajo na leto 2012. V EU-28 je tri četrtine (76 %) vseh posameznikov uporabljalo ročno napravo za dostop do interneta za pošiljanje in prejemanje elektronske pošte. Večina jih je ročne naprave za dostop do interneta uporabljala tudi za sodelovanje v družbenih omrežjih (kot je Facebook ali Twitter) in branje ali nalaganje spletnih novic (na primer iz časopisov ali revij).

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Statistiki se dobro zavedajo težav, ki jih prinašajo hitre tehnološke spremembe na področjih, povezanih z internetom in drugimi novimi aplikacijami IKT. Tako to področje doživlja precejšnji razvoj, saj se statistična orodja prilagajajo novim zahtevam po podatkih. Dejansko se statistika na tem področju vsako leto ponovno ocenjuje, da bi zadovoljila potrebe uporabnikov in izražala hitrost tehnoloških sprememb.

Enak pristop je uporabljen v Eurostatovem raziskovanju o uporabi IKT v gospodinjstvih in pri posameznikih. To letno raziskovanje se uporablja kot merilo razvoja, ki temelji na IKT, tako da se spremlja razvoj glavnih spremenljivk skozi čas in natančno proučujejo drugi vidiki v določenih časovnih obdobjih. Na začetku so se raziskovanja osredotočala na vprašanja dostopa in povezljivosti, pozneje pa so bile vključene še številne teme (na primer e-uprava in e-trgovanje) in družbenoekonomske analize, kot so regionalna raznovrstnost, specifičnost spola, starost, razlike v izobrazbi in zaposlenost posameznikov. Tudi obseg raziskovanja se glede na različne tehnologije prilagaja, tako da pokriva nove skupine izdelkov in sredstev za zagotavljanje komunikacijskih tehnologij končnim uporabnikom.

Področje veljavnosti in opredelitev pojmov

Raziskovanje o gospodinjstvih zajema gospodinjstva z najmanj enim članom v starostni skupini od 16 do 74 let. Dostop do interneta v gospodinjstvih se nanaša na odstotek gospodinjstev, ki imajo dostop do interneta, tako da bi vsak član gospodinjstva lahko uporabljal internet doma, če bi to želel, čeprav le za pošiljanje elektronske pošte.

Uporabniki interneta so opredeljeni kot vsi posamezniki, stari od 16 do 74 let, ki so uporabljali internet v treh mesecih pred raziskovanjem. Redni uporabniki interneta so posamezniki, ki so uporabljali internet v povprečju najmanj enkrat tedensko v treh mesecih pred raziskovanjem.

Referenčno obdobje za to raziskovanje je bilo prvo četrtletje leta 2013, obdobje raziskovanja pa je bilo v večini držav drugo četrtletje. V raziskovanje iz leta 2013 je bil vključen poseben modul o e-upravi, v raziskovanje iz leta 2012 pa modul o uporabi mobilnega interneta.

Najpogosteje uporabljene tehnologije za dostop do interneta se delijo na širokopasovni in klicni dostop po navadni ali telefonski liniji ISDN. Širokopasovni dostop vključuje digitalne naročniške vode (DSL) in uporablja tehnologijo, ki prenaša podatke z veliko hitrostjo. Širokopasovne linije so opredeljene kot tiste, ki imajo višjo zmogljivost kot ISDN, kar pomeni najmanj 144 kbit/s. Priljubljene naprave za dostop do interneta doma so namizni in prenosni računalniki. Uporaba mobilnega interneta je opredeljena kot uporaba interneta zdoma ali zunaj delovnega mesta s prenosnimi računalniki ali ročnimi napravami prek mobilnih telefonskih omrežij ali brezžičnih povezav.

Naročanje izdelkov in storitev s strani posameznikov se nanaša na 12 mesecev pred raziskovanjem in vključuje potrjene rezervacije prenočitev, nakup finančnih naložb, sodelovanje pri loterijah in stavah, spletne dražbe ter spletne informacijske storitve, ki se plačujejo neposredno. Izdelki in storitve, ki se prek spleta dobijo brezplačno, so izključeni. Prav tako so izključena naročila, izvedena z ročno natipkano elektronsko pošto.

Ozadje

Širokopasovne tehnologije veljajo za pomembne pri raziskovanju dostopa do interneta in njegove uporabe, saj uporabnikom omogočajo hiter prenos velikih količin podatkov in ohranjajo dostopne vode odprte. Vzpostavitev širokopasovnih storitev velja za ključni pokazatelj na področju oblikovanja politik IKT. Vsesplošen dostop do interneta s širokopasovnimi povezavami velja za nujnega za razvoj naprednih spletnih storitev, kot so e-poslovanje, e-uprava ali e-učenje. Digitalni naročniški vodi (DSL) ostajajo glavna oblika preskrbe s širokopasovno tehnologijo, čeprav so druge možnosti, kot je uporaba kabla, satelita, optičnih vlaken in brezžičnih krajevnih zank, vedno bolj razširjene.

Do leta 2010 je bil okvir politik EU za IKT pobuda i2010 – Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje (COM(2005) 229 final), katere cilj je bil dvig učinkovitosti gospodarstva povsod v EU s pomočjo širše rabe IKT. Po opravljenem vmesnem pregledu je bila aprila 2008 predstavljena posodobljena strategija i2010, ki je obravnavala ključne izzive za obdobje 2008–2010.

Maja 2010 je Evropska komisija sprejela sporočilo z naslovom Evropska digitalna agenda (COM(2010) 245 final), ki je strategija za uspešno digitalno gospodarstvo do leta 2020. Evropska digitalna agenda je ena od sedmih vodilnih pobud v okviru strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Opredeljuje politike in ukrepe, katerih cilj je čim bolj povečati koristi digitalne dobe v vseh delih družbe in gospodarstva. Agenda se osredotoča na sedem prednostnih področij za ukrepanje: oblikovanje enotnega digitalnega trga, večja interoperabilnost, povečanje zaupanja v internet in njegove varnosti, zagotavljanje veliko hitrejšega dostopa do interneta, spodbujanje naložb v raziskave in razvoj, širjenje digitalne pismenosti, znanj in vključevanja ter uporaba IKT za spopadanje z izzivi družbe, kot so podnebne spremembe in staranje prebivalstva.

Glej tudi

Druge informacije Eurostata

Objave

Glavne tabele

Policy indicators (t_isoc_pi)
Telecommunication services (t_isoc_tc)
Computers and the Internet in households and enterprises (t_isoc_ci)
E-Commerce by individuals and enterprises (t_isoc_ec)
E-Skills of individuals and ICT competence in enterprises (t_isoc_sk)
Regional Information society statistics (t_isoc_reg)

Podatkovna zbirka

Policy indicators (isoc_pi)
Telecommunication services (isoc_tc)
Computers and the Internet in households and enterprises (isoc_ci)
E-commerce by individuals and enterprises (isoc_ec)
E-skills of individuals and ICT competence in enterprises (isoc_sk)
Regional Information society statistics (isoc_reg)

Posebni razdelek

Metodologija / Metapodatki

Izvorni podatki za tabele in slike (MS Excel)

Zunanje povezave


Retrieved from "https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Archive:Statistika_informacijske_družbe_–_gospodinjstva_in_posamezniki&oldid=248487"