Archive:Statistika vzrokov smrti

Podatki iz septembra 2012. Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka.

Tabela 1: Vzroki smrti – standardizirana stopnja umrljivosti, 2010 (1)
(na 100 000 prebivalcev) – Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr)

Slika 1: Vzroki smrti – standardizirana stopnja umrljivosti na 100 000 prebivalcev, moški, EU-27, 2000–2010 (1)
(2000=100) – Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr)

Slika 2: Vzroki smrti – standardizirana stopnja umrljivosti na 100 000 prebivalcev, ženske, EU-27, 2000–2010 (1)
(2000=100) – Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr)

Slika 3: Vzroki smrti – standardizirana stopnja umrljivosti, EU-27, 2010 (1)
(na 100 000 prebivalcev) – Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr)

Slika 4: Umrli zaradi ishemičnih bolezni srca – standardizirana stopnja umrljivosti, 2010 (1)
(per 100 000 inhabitants) – Vir: Eurostat (tps00119)

Slika 5: Umrli zaradi samomora – standardizirana stopnja umrljivosti, 2010 (1)
(na 100 000 prebivalcev) – Vir: Eurostat (tps00122)

Tabela 2: Vzroki smrti – standardizirana stopnja umrljivosti, 2010 (1)
(na 100 000 prebivalcev, mlajših od 65 let) – Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr)

Slika 6: Vzroki smrti – standardizirana stopnja umrljivosti na 100 000 prebivalcev, mlajših od 65 let, EU-27, 2000–2010 (1)
(2000=100) – Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr)

Ta članek zajema pregled nedavne statistike vzrokov smrti v Evropski uniji (EU). S povezovanjem vseh smrti z glavnim vzrokom smrti je možno oceniti tveganja, povezana s smrtjo zaradi vrste specifičnih bolezni in drugih vzrokov, te podatke pa je možno nadalje analizirati glede na starost, spol, nacionalnost in regijo (raven NUTS 2) z uporabo standardiziranih stopenj umrljivosti.

Glavne statistične ugotovitve

Najnovejši začasni podatki o vzrokih smrti v EU-27 so na voljo za referenčno obdobje 2010; Tabela 1 kaže, da so bolezni obtočil in rak daleč najpogostejši vzroki smrti.

Med letoma 2000 in 2010 se je v EU-27 stopnja umrljivosti zaradi raka zmanjšala za 10,9 %, še bolj pa stopnja umrljivosti zaradi ishemičnih bolezni srca in prometnih nesreč (za več kot 30 %) – glej Sliki 1 in 2.

Bolezni obtočil

Bolezni obtočil vključujejo bolezni, povezane z visokim krvnim pritiskom, holesterolom, sladkorno boleznijo in kajenjem, vendar so bili najpogostejši vzroki smrti ishemične bolezni srca in cerebrovaskularne bolezni. Ishemične bolezni srca so bile leta 2010 vzrok za 76,5 smrti na 100 000 prebivalcev v EU-27. Države članice EU z najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi ishemičnih bolezni srca so bile baltske države članice, Slovaška in Madžarska (vse so leta 2010 evidentirale več kot 200 umrlih na 100 000 prebivalcev). Na drugi strani lestvice so Francija (2009), Portugalska, Nizozemska, Španija in Luksemburg, ki so imeli najnižjo stopnjo umrljivosti zaradi ishemičnih bolezni srca (leta 2010 manj kot 50 umrlih na 100 000 prebivalcev).

Rak

Rak je bil leta 2010 glavni vzrok smrti – v povprečju 166,9 umrlih na 100 000 prebivalcev po vsej EU-27. Najpogostejše oblike raka v EU-27 so leta 2010 vključevale maligne neoplazme larinksa (grla), traheje, bronhija in pljuč, kolona, dojke ter tiste, ki so v Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB) klasificirane kot „maligne neoplazme limfatičnega, krvotvornega in sorodnega tkiva“.

Ta skupina bolezni je najbolj prizadela Madžarsko, Slovaško, Poljsko, Slovenijo, Češko, Latvijo in Litvo, kjer je leta 2010 zaradi teh bolezni umrlo več kot 190 oseb na 100 000 prebivalcev; enako velja za Hrvaško. Na Madžarskem je bila leta 2010 daleč največja stopnja umrljivosti zaradi raka pljuč med državami članicami EU (71,3 umrlih na 100 000 prebivalcev), sledili pa sta ji Poljska in Danska (2009); visoko stopnjo umrljivosti zaradi te bolezni so evidentirali tudi na Hrvaškem (48,8).

Bolezni dihal

Za rakom in boleznimi obtočil so bile bolezni dihal tretji najpogostejši vzrok smrti v EU-27 (povprečno 41,2 umrlih na 100 000 prebivalcev leta 2010). V tej skupini bolezni so bile najpogostejši vzrok smrti kronične bolezni spodnjih dihal, za njimi pa pljučnica. Bolezni dihal so pri večini umrlih zaradi teh bolezni, starih 65 let ali več, povezane s starostjo.

Najvišja stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal med državami članicami EU je bila zajeta v Združenem kraljestvu (67,7), na Danskem (66,5 leta 2009), Irskem (60,3) in v Belgiji (60,2 leta 2006).

Zunanji vzroki smrti

Ta kategorija vključuje umrljivost zaradi namerne samopoškodbe (samomora) in prometnih nesreč. Čeprav samomor ni najpogostejši vzrok smrti in so podatki za nekatere države članice EU pomanjkljivi, se pogosto šteje za pomemben kazalnik, ki ga družba mora obravnavati. Povprečno je v EU-27 leta 2010 zaradi samomora umrlo 9,4 oseb na 100 000 prebivalcev.

Najnižje stopnje samomorov leta 2010 so bile v Grčiji (2,9 umrlih na 100 000 prebivalcev) in na Cipru (3,8), razmeroma nizke stopnje (manj kot 7,5 umrlih na 100 000 prebivalcev) pa so tudi v Italiji (2009), Španiji, Združenem kraljestvu in na Malti. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je v Litvi dosegla približno trikratno povprečno stopnjo v EU-27 (28,5), na Madžarskem pa dvakratno povprečno stopnjo (21,7).

Čeprav se prometne nesreče dogajajo vsak dan, je bilo leta 2010 število umrlih zaradi prometnih nesreč v EU-27 (6,5 na 100 000 prebivalcev) manjše kot število samomorov.

Romunija (2009), Litva, Grčija, Poljska, Latvija, Ciper in Belgija (2006) so imele leta 2010 najvišjo stopnjo umrljivosti (10 ali več umrlih na 100 000 prebivalcev) zaradi prometnih nesreč, medtem ko so Združeno kraljestvo, Malta, Švedska in Nizozemska evidentirale manj kot štiri smrti zaradi prometnih nesreč na 100 000 prebivalcev. Od držav iz Tabele 1, ki niso članice EU, je imela Hrvaška razmeroma visoko stopnjo umrljivosti zaradi prometnih nesreč (10,3), Švica (4,0) in Islandija (4,2 leta 2009) pa razmeroma nizko.

Analiza glede na spol

Leta 2010 so bile stopnje umrljivosti v EU-27 pri moških višje kot pri ženskah za vse najpogostejše vzroke smrti (razen za rak dojke) – glej Sliko 3. Stopnje umrljivosti zaradi ishemičnih bolezni srca so bile približno dvakrat višje pri moških (105,7 umrlih na 100 000 prebivalcev) kot pri ženskah (53,1 umrlih na 100 000 prebivalcev), stopnje umrljivosti zaradi odvisnosti od drog in prekomernega uživanja alkohola štiri- do petkrat višje, zaradi samomora (namerne samopoškodbe), AIDS-a (HIV-a) in raka larinksa (grla), traheje, bronhija in pljuč pa tri- do štirikrat višje.

Stopnja umrljivosti zaradi raka je bila tudi na splošno višja pri moških kot pri ženskah. Več oblik raka prevladuje pri enem od spolov, na primer rak dojke in rak maternice pri ženskah ter rak prostate pri moških.

Stopnja umrljivosti zaradi raka larinksa (grla), traheje, bronhija in pljuč v EU-27 sej je v obdobju od 2000 do 2010 pri ženskah povečala, pri moških pa zmanjšala. Umrljivost med ženskami se je povečala za 20,9 % (glej Sliko 2), pri moških pa zmanjšala za več kot 16 % (glej Sliko 1). Čeprav se je razlika med spoloma zmanjševala, je stopnja umrljivosti pri moških ostala precej višja kot pri ženskah.

Rak dojke je bil vzrok za 22,6 smrti na 100 000 prebivalk v EU-27 leta 2010. Najvišji stopnji umrljivosti sta bili na Danskem (28,9 leta 2009) in v Belgiji (28,3 leta 2006), visoke stopnje pa so zajeli tudi v Švici (28,1) in na Hrvaškem (27,6). Na drugi strani lestvice je bilo leta 2010 manj kot 20 smrti zaradi raka dojke na 100 000 prebivalk v Španiji, na Švedskem, v Bolgariji, na Poljskem ter Norveškem.

Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila v vseh državah članicah EU višja pri moških. Najvišje stopnje umrljivosti so imeli v baltskih državah članicah in na Madžarskem (glej Sliko 5), pri čemer je na vrhu Litva z 51,4 umrlimi na 100 000 moških prebivalcev. Med ženskami je bila stopnja umrljivosti zaradi samomora razmeroma nizka, pri čemer je bilo največ umrlih žensk zaradi samomora v Belgiji (2006), Litvi, na Madžarskem in Finskem (povsod manj kot 10 umrlih na 100 000 prebivalk).

Analiza glede na starost

Pri mlajših od 65 let so se najpogostejši vzroki smrti v smislu njihovega relativnega pomena nekoliko razlikovali (glej tabelo 2). Rak je bil najpogostejši vzrok smrti v tej starostni skupini (povprečno 70,3 umrlih na 100 000 prebivalcev v EU-27 leta 2010), sledile pa so bolezni obtočil. V nasprotju s podatki za celotno prebivalstvo bolezni dihal niso bile med štirimi najpogostejšimi vzroki smrti pri ljudeh, mlajših od 65 let.

Stopnja umrljivosti pri mlajših od 65 let se je v obdobju od 2000 do 2010 v EU-27 zmanjšala za vse glavne vzroke smrti iz Slike 6. To zlasti velja za prometne nesreče in ishemične bolezni srca, pri katerih je stopnja umrljivosti padla za 45,6 % oziroma 34,7 %.

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Eurostat je podatke o umrljivosti začel zbirati in razširjati leta 1994, analizirani pa so glede na:

seznam 65 vzrokov smrti na podlagi Mednarodne klasifikacije bolezni (MKB), ki jo je pripravila in jo ureja Svetovna zdravstvena organizacija (SZO);
spol;
starost;
geografsko regijo (raven NUTS 2).

Letni podatki so navedeni v absolutnih številkah kot bruto stopnje umrljivosti in kot standardizirane stopnje umrljivosti. Ker se večina vzrokov smrti znatno razlikuje glede na starost in spol, uporaba standardiziranih stopenj umrljivosti izboljšuje primerljivost med državami v daljšem časovnem obdobju, saj se stopnje umrljivosti lahko izračunajo neodvisno od starostne strukture prebivalstva.

Statistika o vzrokih smrti temelji na dveh stebrih: zdravstvenih informacijah na mrliških listih, ki se lahko uporabijo kot podlaga za ugotavljanje vzroka smrti, ter kodiranju vzrokov smrti po sistemu SZO-MKB. Vsi umrli so opredeljeni glede na glavni vzrok smrti oz. „bolezen ali poškodbo, ki je sprožila niz bolezenskih stanj, ki so neposredno privedla do smrti, ali okoliščine nezgode ali nasilja, ki so povzročile poškodbo, zaradi katere je oseba umrla“ (opredelitev, ki jo je sprejela Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije).

Veljavnost in zanesljivost statistike vzrokov smrti je do neke mere odvisna od kakovosti podatkov, ki jih sporočijo zdravniki, pristojni za certificiranje. Do nepravilnosti lahko pride iz več razlogov:

napak pri izdaji mrliškega lista;
težav v zvezi z zdravniško diagnozo;
določitve glavnega vzroka smrti;
kodiranja vzroka smrti.

Včasih je vzrok smrti lahko dvoumen: poleg bolezni, ki neposredno privedejo do smrti, je treba v zdravstvene podatke na mrliškem listu vključiti tudi vzročno verigo, povezano s trpljenjem umrlega. Lahko se navedejo druga bistvena zdravstvena stanja, ki niso povezana z boleznijo, ki neposredno privede do smrti, vendar so negativno vplivala na potek bolezni in s tem tudi privedla do smrti. Dejansko se včasih pojavljajo kritike, da se kodiranje samo ene bolezni kot vzroka smrti zdi vse bolj nerealno glede na vse daljšo pričakovano življenjsko dobo in povezane spremembe pri obolevnosti. Za večino umrlih, starih 65 let in več, je določitev samo enega od številnih vzrokov smrti morda nekoliko zavajajoča. Zato so nekatere države članice EU začele razmišljati o kodiranju več vzrokov smrti. Eurostat države članice EU podpira pri njihovih prizadevanjih za razvoj skupnega samodejnega sistema kodiranja IRIS za izboljšanje in boljšo primerljivost podatkov o vzrokih smrti v Evropi.

Aprila 2011je bila sprejeta uredba Evropske komisije, ki podrobno določa spremenljivke, razčlenitve in metapodatke, ki jih morajo države članice EU predložiti v zvezi z Uredbo 328/2011 o statistiki vzrokov smrti.

Ozadje

Statistika vzrokov smrti, ki je ena najstarejših razpoložljivih zdravstvenih statistik, zagotavlja informacije o spremembah v daljšem časovnem obdobju in razlikah v vzrokih smrti med državami članicami EU. Statistike vzrokov smrti imajo ključno vlogo v splošnem informacijskem sistemu v zvezi z zdravjem v EU. Uporabijo se lahko za ugotovitev, s katerimi preventivnimi in zdravstvenimi kurativnimi ukrepi ter katerimi naložbami v raziskave se lahko podaljša pričakovana življenjska doba prebivalstva.

Ker statistika obolevnosti v Evropi ni dovolj izčrpna, se podatki o vzrokih smrti pogosto uporabljajo kot orodje za ocenjevanje zdravstvenih sistemov v EU, pa tudi za oblikovanje z dokazi podprte zdravstvene politike.

EU spodbuja celovit pristop k obravnavanju hudih in kroničnih bolezni z medsektorskim povezovanjem pri pripravi ukrepov v zvezi z dejavniki tveganja ter prizadevanjem za kakovostne zdravstvene sisteme, ki skrbijo za preprečevanje in obvladovanje bolezni, in sicer z naslednjimi dejavnostmi:

priprava zanesljivih in primerljivih nacionalnih statističnih podatkov, ki bodo dali trdno podlago za pripravo učinkovitejših politik;
podpora kampanjam ozaveščanja prebivalstva in preprečevanja bolezni, ki so ciljno usmerjene v rizične skupine in posameznike;
sistematično povezovanje politike in ukrepov, da bi se zmanjšale razlike v zdravju prebivalstva;
vzpostavitev partnerstev za posebne bolezni, na primer za raka (v angleščini).

Druge informacije Eurostata

Objave

Causes of death in the EU - Statistics in focus 10/2006 (v angleščini, francoščini in nemščini)
Health in Europe – Data 1998-2003, Eurostat pocketbook 2006 (v angleščini)
Health statistics - Atlas on mortality in the European Union (v angleščini, francoščini in nemščini)