Archive:Statistika minimalnih plač

Podatki za januarja 2013. Najnovejši podatki: Dodatne informacije Eurostat, Glavne tabele in Podatkovna zbirka. Angleška različica je novejša.

Zemljevid 1: Minimalne plače v EU, na Hrvaškem, v državah Efte in državah kandidatkah, julij 2013, v EUR

Slika 1: Minimalne plače v državah članicah EU, na Hrvaškem, v Turčiji in ZDA, januar 2013, v EUR
Vir: Eurostat (earn_mw_cur)

Slika 2: Minimalne plače v državah članicah EU, na Hrvaškem, v Turčiji in ZDA, januar 2013, v SKM ((e) uporabljene PKM 2011)
Vir: Eurostat (earn_mw_cur)

Slika 3: Minimalne plače kot delež srednje vrednosti povprečnih bruto mesečnih dohodkov (Nace Rev. 2, B–S) v državah članicah EU, na Hrvaškem, v Turčiji in ZDA, 2011
Vir: Eurostat (earn_mw_avgr2)

V tem članku je prikazano, kako se ravni minimalne plače, ki so določene z nacionalno zakonodajo ali nacionalnim medpanožnim sporazumom, občutno razlikujejo med državami članicami Evropske unije (EU) in znotraj euroobmočja; obenem pa je v njem navedena primerjava s položajem na Hrvaškem, v Turčiji in Združenih državah.

Statistika minimalnih plač, ki jo objavlja Eurostat, se nanaša na „mesečne“ nacionalne minimalne plače. Nacionalna minimalna plača se običajno uporablja za vse zaposlene ali vsaj veliko večino zaposlenih v državi. Minimalna plača je bruto znesek, torej pred odbitkom davka na dohodek in prispevkov za socialno varnost. Taki odbitki se razlikujejo od države do države. Nacionalna minimalna plača je uveljavljena z zakonom, pogosto je določena na podlagi posvetovanj s socialnimi partnerji ali pa neposredno z nacionalnim medpanožnim sporazumom.

Eurostat objavlja informacije o minimalnih plačah dvakrat letno in odražajo stanje na dan 1. januarja in 1. julija vsako leto. Tako se spremembe minimalnih plač, sprejete med obema datuma, pokažejo šele v naslednjem polletnem pregledu. Oglejte si tudi datoteko z metapodatki ESMS.

Glavne statistične ugotovitve

Januarja 2013 je 20 od 27 držav članic EU (Belgija, Bolgarija, Češka, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška in Združeno kraljestvo) ter Hrvaška in Turčija imelo nacionalno zakonodajo, s katero je bila minimalna plača določena z zakonom ali nacionalnim medpanožnim sporazumom.

Mesečne minimalne plače so se močno razlikovale, in sicer od 157 EUR v Romuniji do 1 874 EUR v Luksemburgu. Razpon razlik med državami članicami je po prilagoditvi glede na razlike v cenah med državami članicami zmanjšan od ena do dvanajst (v EUR) na ena do šest glede na standard kupne moči (SKM). Na skrajnih koncih lestvice sta bila znova Romunija (274 SKM) in Luksemburg (1 524 SKM).

Razlike med zakonsko določenimi minimalnimi plačami

„Januarja 2013 je zakonsko določena minimalna plača znašala od 157 do 1 874 EUR bruto na mesec.“

Slika 1 prikazuje ravni mesečnih minimalnih plač v eurih v državah članicah, na Hrvaškem, v Turčiji in Združenih državah januarja 2013. Med državami članicami je bruto minimalna plača znašala od 157 EUR (Romunija) do 1 874 EUR (Luksemburg).

Zadevnih 20 držav članic skupaj s Hrvaško, Turčijo in Združenimi državami se lahko glede na raven minimalne plače 1. januarja 2013 razdeli v tri skupine.

Prva skupina vključuje enajst držav z najnižjimi minimalnimi plačami, ki znašajo med 100 EUR in 500 EUR na mesec: Romunija, Bolgarija, Latvija, Litva, Češka, Estonija, Slovaška, Madžarska, Hrvaška, Poljska in Turčija.

Druga skupina vključuje pet držav članic (Portugalska, Grčija, Malta, Španija in Slovenija) in Združene države s srednje visokimi minimalnimi plačami, ki znašajo od malo nad 500 EUR do skoraj 1 000 EUR na mesec.

Tretja skupina vključuje šest držav članic (Združeno kraljestvo, Francija, Irska, Nizozemska, Belgija in Luksemburg), v katerih je bila minimalna plača nad 1 200 EUR na mesec.

Vendar je treba upoštevati, da za države, ki niso v euroobmočju (8 držav članic, Hrvaška in Turčija v prvi skupini ter Združeno kraljestvo in Združene države Amerike) na ravni in razvrstitev minimalnih plač, izraženih v eurih, vplivajo vrednost minimalnih plač v nacionalnih valutah in devizni tečaji.

Minimalne plače, izražene v standardih kupne moči

„Razlike so veliko manjše, če so izražene v standardih kupne moči.“

Slika 2 primerja minimalne plače ob upoštevanju razlik med ravnmi cen po različnih državah z uporabo partitet kupne moči (PKM) za izdatke gospodinjstev za končno potrošnjo.

Med državami članicami je bruto minimalna plača, izražena v SKM, znašala od 274 EUR (Romunija) do 1 524 EUR (Luksemburg).

Po pričakovanjih se s prilagoditvijo glede na razlike med ravnmi cen zmanjšajo razlike med državami: medtem ko je januarja 2013 minimalna plača v EUR (Slika 1) znašala od 157 EUR do 1 874 EUR (količnik okrog 1:12), je minimalna plača v SKM (Slika 2) znašala od 274 do 1 524 (količnik okrog 1:6). Države v prvi skupini s sorazmerno nižjimi minimalnimi plačami v eurih imajo tudi nižje ravni cen in zato višje minimalne plače, ko so izražene v SKM. Po drugi strani imajo države v tretji skupini z višjimi minimalnimi plačami v eurih višje ravni cen, zaradi česar so njihove minimalne plače v SKM sorazmerno nižje. Poleg tega se pri minimalnih plačah, izraženih v SKM, razlike med tremi skupinami nekoliko zmanjšajo.

Pri primerjavi razvrstitve držav glede na mesečne minimalne plače v eurih s tistimi v SKM so najbolj opazne spremembe pri Estoniji, Litvi, Poljski in Portugalski, ki se premaknejo za dve mesti višje. Več držav se je premaknilo le za eno mesto (Belgija, Irska, Španija, Francija, Madžarska, Malta, Nizozemska in Hrvaška). Glede na mesečne minimalne plače, izražene v SKM, so države razporejene v iste skupine kot glede na minimalne plače v eurih, razen Madžarske, Poljske, Hrvaške in Turčije, ki se iz prve skupine (nizke plače) premaknejo v drugo skupino (srednje visoke plače), Združene države Amerike pa se iz druge skupine (srednje visoke plače) premaknejo v tretjo (visoke plače).

Raven minimalne plače glede na povprečne bruto mesečne dohodke

„Leta 2011 je znašala raven minimalne plače med 30 % in 50 % povprečnega bruto mesečnega dohodka na področju industrije, gradbeništva in storitev“ (razen dejavnosti gospodinjstev kot delodajalcev ter eksteritorialnih organizacij in teles).

Pri primerjavi minimalne plače s povprečnimi bruto mesečnimi dohodki na področju industrije, gradbeništva in storitev (razen dejavnosti gospodinjstev kot delodajalcev ter eksteritorialnih organizacij in teles, klasifikacija Nace Rev. 2, področja B–S, Slika 3) so najvišje vrednosti ugotovljene za Grčijo (50,2 %), Turčijo (2010) (50,0 %) in Slovenijo 49,0 %), ki jim sledijo Francija (2010) in Malta (obe 47,4 %) ter Luksemburg (46,7 %). Na spodnjem delu lestvice so Združene države, Češka, Estonija in Španija z minimalnimi plačami pod 35 % povprečnih bruto mesečnih dohodkov.

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Zakonsko določene minimalne plače

Osnovna nacionalna minimalna plača je določena na urni, tedenski ali mesečni ravni in je uveljavljena z zakonom (prek vlade), pogosto je določena na podlagi posvetovanj s socialnimi partnerji ali pa neposredno z nacionalnim medpanožnim sporazumom. Nacionalna minimalna plača se običajno uporablja za vse zaposlene ali vsaj veliko večino zaposlenih v državi. Poroča se o bruto plačah.

Statistika minimalnih plač, ki jo objavlja Eurostat, se nanaša na mesečne nacionalne minimalne plače; podatki se objavijo 1. januarja in 1. julija vsako leto. Za države, v katerih nacionalna minimalna plača ni določena na mesečni ravni (temveč npr. na urni ali tedenski ravni), so vrednosti pretvorjene na mesečno raven glede na pretvorbene količnike, ki so jih predložile države neposredno:

Irska: (urna postavka x 39 ur x 52 tednov) / 12 mesecev;
Francija: podatki od januarja 1999 do januarja 2005: (urna postavka x 39 ur x 52 tednov) / 12 mesecev; podatki od julija 2005: (urna postavka x 35 ur x 52 tednov) / 12 mesecev;
Malta: (tedenska postavka x 52 tednov) / 12 mesecev;
Združeno kraljestvo: (urna postavka x število povprečnih osnovnih plačanih ur na teden za zaposlene s polnim delovnim časom v vseh sektorjih x 52,18 tednov) / 12 mesecev;
Združene države: (urna postavka x 40 ur x 52 tednov) / 12 mesecev.

Poleg tega so bili podatki prilagojeni, da se upoštevajo primeri, ko se minimalna plača izplačuje za več kot 12 mesecev letno (kot je v Grčiji, Španiji in na Portugalskem, kjer se izplačuje za 14 mesecev na leto).

Podatki o nacionalnih minimalnih plačah se predložijo Eurostatu v nacionalni valuti. Za države članice, ki niso v euroobmočju, so minimalne plače v njihovih nacionalnih valutah pretvorjene v eure z uporabo mesečnega deviznega tečaja za pretekli mesec (npr. za minimalne plače 1. januarja 2013 je bil uporabljen tečaj iz konca decembra 2012).

Za odpravo učinka razlik v ravneh cen med državami se uporabljajo posebna menjalna razmerja, ki se imenujejo paritete kupne moči (PKM). PKM za izdatke gospodinjstev za končno potrošnjo v vsaki državi se uporabljajo za pretvorbo mesečnih minimalnih plač, izraženih v nacionalnih valutah (serije, vezane na euro, za države v euroobmočju), v umetno skupno enoto, ki se imenuje standard kupne moči (SKM). Če PKM za leto 2013 na primer še niso na voljo, se uporabijo PKM za preteklo leto, serije pa se posodobijo, ko so na voljo PKM za leto 2013.

Države, ki niso zajete v zbiranje podatkov

V Nemčiji, na Cipru in v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji se zakonsko določene minimalne plače ne uporabljajo za vse zaposlene ali veliko večino zaposlenih, temveč so omejene na določene skupine, ki so opredeljene na primer s sektorji ali poklici. Te so izključene iz zbiranja podatkov. Prav tako so izključene države, v katerih ni zakonsko določenih minimalnih plač, in sicer Danska, Italija, Avstrija, Finska, Švedska, Islandija, Norveška in Švica. V teh državah so plače določene s pogajanji med socialnimi partnerji, na ravni podjetij ali na ravni individualnih pogodb. Običajno se uporabljajo sporazumi na sektorski ravni z uporabo erga omnes, ki tako dejansko pomenijo minimalne plače.

Mesečna minimalna plača kot delež povprečnih mesečnih dohodkov

Podatki o bruto mesečnih dohodkih, ki se uporabljajo za izračun tega kazalnika, morajo zajemati nadomestila v gotovini pred odbitkom vseh davkov in prispevkov za socialno varnost, ki jih plačajo prejemniki plače in jih zadrži delodajalec, ter so omejeni na bruto dohodke, ki se izplačajo v vsakem plačilnem obdobju. „Neobičajna plačila“, kot so 13. ali 14. mesečna plača, regresi za dopust itd., niso vključena. Ta opredelitev sledi anketi o strukturi plač (ASP).

Podatki se morajo sklicevati na področja B–S klasifikacije Nace Rev. 2 (industrija, gradbeništvo in storitve, razen dejavnosti gospodinjstev kot delodajalcev ter eksteritorialnih organizacij in teles), podjetja vseh velikostnih razredov in zaposlene s polnim delovnim časom. Referenčno obdobje je letno povprečje (če to ni na voljo, pa določen mesec).

Ozadje

Statistika minimalnih plač, ki jo objavlja Eurostat, se nanaša na „mesečne“ nacionalne minimalne plače. Nacionalna minimalna plača se običajno uporablja za vse zaposlene ali vsaj veliko večino zaposlenih v državi.

Minimalna plača je bruto znesek, torej pred odbitkom davka na dohodek in prispevkov za socialno varnost. Taki odbitki se razlikujejo od države do države. Nacionalna minimalna plača je uveljavljena z zakonom, pogosto je določena na podlagi posvetovanj s socialnimi partnerji ali pa neposredno z nacionalnim medpanožnim sporazumom.