Statistika zaposlenosti

Podatki za septembra 2011. Najnovejši podatki: Dodatne informacije Eurostat, Glavne tabele in Podatkovna zbirka.

V tem članku je prikazana najnovejša statistika zaposlenosti v Evropski uniji (EU), vključno z analizo, ki temelji na pomembnih družbeno-ekonomskih vidikih. Statistika zaposlenosti kaže pomembne razlike glede na spol, starost in raven pridobljene izobrazbe; prav tako obstajajo bistvene razlike med državami članicami EU in med regijami znotraj teh držav članic.

Slika 1: Stopnja delovne aktivnosti, starostna skupina 15–64, 2010
(%)
Vir: Eurostat (lfsi_emp_a)

Slika 2: Razpršenost regionalnih stopenj delovne aktivnosti, 2005 in 2010 (1)
(koeficient variacije stopenj delovne aktivnosti (za starostno skupino 15–64) med regijami (raven NUTS 2))
Vir: Eurostat (tsisc050)

Slika 3: Stopnje delovne aktivnosti glede na spol, 2010 (1)
(%)
Vir: Eurostat (lfsi_emp_a)

Tabela 1: Stopnja delovne aktivnosti, starostna skupina 15–64, 2000–2010
(%)
Vir: Eurostat (lfsi_emp_a)

Tabela 2: Stopnje delovne aktivnosti za izbrane skupine prebivalstva, 2000–2010
(%)
Vir: Eurostat (lfsi_emp_a)

Tabela 3: Stopnja delovne aktivnosti glede na najvišjo raven izobrazbe, starostna skupina 25–64, 2010
(%)
Vir: Eurostat (lfsa_ergaed)

Slika 4: Stopnje delovne aktivnosti glede na starostno skupino, 2010 (1)
(%)
Vir: Eurostat (lfsi_emp_a)

Slika 5: Letna rast zaposlovanja, 2000–2010
(sprememba v številu zaposlenih v %)
Vir: Eurostat (lfsi_grt_a)

Tabela 4: Letna rast zaposlovanja glede na spol, 2000–2010
(sprememba v številu zaposlenih v %)
Vir: Eurostat (lfsi_grt_a)

Tabela 5: Zaposleni s krajšim delovnim časom ali dodatno zaposlitvijo, 2000–2010
(% skupne zaposlenosti)
Vir: Eurostat (tps00159), (lfsa_e2gis) in (lfsa_egan)

Slika 6: Osebe s krajšim delovnim časom, 2010
(% skupne zaposlenosti)
Vir: Eurostat (tps00159)

Slika 7: Delež zaposlenih s pogodbo za določen čas, starostna skupina 15–64, 2010
(% skupne zaposlenosti)
Vir: Eurostat (lfsa_etpga)

Statistika trga dela je po vključitvi poglavja o zaposlovanju v Amsterdamsko pogodbo leta 1997 v središču mnogih politik EU. Stopnja delovne aktivnosti, torej delež zaposlenega delovno aktivnega prebivalstva, je ključni socialni kazalnik.

Najpomembnejše statistične ugotovitve

Stopnje delovne aktivnosti glede na spol, starost in pridobljeno izobrazbo

Stopnja delovne aktivnosti v EU-27 za osebe, stare od 15 do 64 let, kot je bila izmerjena z anketo o delovni sili EU (LFS – Labour Force Survey), se je s 64,6 % v letu 2009 zmanjšala na 64,2 % v letu 2010. To zmanjšanje za 0,4 odstotne točke je sledilo zmanjšanju za 1,3 odstotne točke v letu 2009, ki je bilo prvo zabeleženo zmanjšanje stopnje delovne aktivnosti v EU-27 od leta 2002; stopnja delovne aktivnosti v EU-27 je bila leta 1997 60,7-odstotna (prvo leto, za katero so na voljo podatki za to serijo), najvišja pa je bila leta 2008 s 65,9 %.

Stopnje delovne aktivnosti se bistveno razlikujejo med državami članicami EU in znotraj njih glede na regionalne vzorce, s sorazmerno visoko razpršenostjo (izmerjeno kot koeficient variacije za regije na ravni NUTS 2), opaženo v Italiji (17,8 %) v letu 2010. Nasprotno pa je bila razpršenost stopenj delovne aktivnosti sorazmerno nizka med regijami na Portugalskem, v Avstriji, Grčiji, na Švedskem, Nizozemskem ali Danskem (v vseh pod 4 %). Razpršenost regionalnih stopenj zaposlenosti je bila leta 2010 na celotnem območju EU-27 enaka kot pred petimi leti, v euroobmočju (EU-15) pa se je povečala – glej sliko 2.

Na splošno so stopnje delovne aktivnosti nižje za ženske in starejše delavce. V letu 2010 je stopnja delovne aktivnosti za moške v EU-27 dosegla 70,1 % v primerjavi z 58,2 % za ženske. Stopnje za moške in ženske so se znižale leta 2009 in ponovno leta 2010, in sicer je bila leta 2010 stopnja za moške 2,7 odstotne točke nižja kot leta 2008, stopnja za ženske pa je bila nižja za 0,9 odstotne točke. Dolgoročnejša primerjava kaže, da je bila stopnja delovne aktivnosti za moške leta 2010 približno enaka kot leta 1997 (začetek serije), ko je bila 70-odstotna, stopnja za ženske pa je z 51,4 % leta 1997 narasla za 6,8 odstotne točke.

Stopnja delovne aktivnosti EU-27 za starejše delavce (stare od 55 do 64 let) je leta 2010 dosegla 46,3 %. V nasprotju s splošnimi stopnjami delovne aktivnosti je bila stopnja delovne aktivnosti za starejše delavce leta 2010 višja kot v preteklem letu (46,0 %), s čimer se je podaljšalo neprekinjeno obdobje naraščanja te stopnje, ki se je začelo leta 1998, ko je bila stopnja 36,2 %. Leta 2010 je bila v osmih državah članicah stopnja delovne aktivnosti za starejše delavce višja od 50 %, pri čemer je bila najvišja na Švedskem (70,5 %).

Stopnje delovne aktivnosti se bistveno razlikujejo glede na ravni dosežene izobrazbe. Za statistiko na tem področju temeljijo stopnje delovne aktivnosti na starostni skupini od 25 do 64 let in ne od 15 do 64 let. Stopnja delovne aktivnosti za tiste, ki so zaključili terciarno izobraževanje, je bila po vsej EU-27 83,9 %, ki je veliko višja kot stopnja (53,8 %) za tiste, ki so pridobili primarno ali nižjo sekundarno izobrazbo. Stopnja delovne aktivnosti za osebe z višjo sekundarno ali posekundarno predterciarno izobrazbo je bila v EU-27 73,1 %. Upad stopnje delovne aktivnosti za osebe s primarno ali nižjo sekundarno izobrazbo v letu 2010 je bilo tretje zaporedno letno zmanjšanje, s čimer se je stopnja s 57,2 % v letu 2007 zmanjšala za skupno 3,4 odstotne točke. Za osebe z višjo sekundarno ali posekundarno predterciarno izobrazbo se je stopnja med letoma 2008 in 2010 zmanjšala za 1,8 odstotne točke, za osebe s terciarno izobrazbo pa se je v istem obdobju stopnja zmanjšala za 1,4 odstotne točke.

Pogodbe za krajši delovni čas in za določen čas

Delež delovne sile v EU-27 z glavno zaposlitvijo s krajšim delovnim časom je postopoma naraščal s 16,2 % v letu 2000 na 19,2 % v letu 2010. Največji delež delavcev s krajšim delovnim časom je na Nizozemskem (48,9 % v letu 2010), sledijo pa ji Združeno kraljestvo, Danska, Švedska, Nemčija in Avstrija, kjer je delo s krajšim delovnim časom znašalo v vseh primerih več kot četrtino (od 25 % do 27 %) vseh zaposlitev. Nasprotno pa so bile zaposlitve s krajšim delovnim časom sorazmerno neobičajne v Bolgariji (2,4 % zaposlitev) in na Slovaškem (3,9 %).

Pogostost dela s krajšim delovnim časom se med moškimi in ženskami bistveno razlikuje. Leta 2010 je skoraj tretjina (31,9 %) zaposlenih žensk v EU-27 delala s krajšim delovnim časom, kar je veliko večji delež kot za moške (8,7 %). S krajšim delovnim časom so leta 2010 delale tri četrtine (76,5 %) vseh zaposlenih žensk na Nizozemskem, kar je daleč najvišja stopnja med državami članicami^[1].

Po zmanjšanju deleža zaposlenih s pogodbo o zaposlitvi za določen čas (zaposlitev za določen čas) v letih 2008 in 2009 je njihov delež v EU-27 leta 2010 narasel na 13,9 %. Leta 2010 je imel na Poljskem in v Španiji vsak četrti zaposleni pogodbo o zaposlitvi za določen čas. V ostalih državah članicah je bil delež zaposlenih s pogodbo o zaposlitvi za določen čas od 18,3 % na Nizozemskem do samo 1,1 % v Romuniji. Precej velik razpon v nagnjenosti k uporabi pogodb o zaposlitvi za določen čas med državami članicami morda vsaj do določene mere odraža nacionalne prakse, ponudbo delovne sile in povpraševanje po njej ter nezapletenost postopkov zaposlovanja in odpuščanja za delodajalce.

Viri in razpoložljivost podatkov

Izvorni statistični podatki

Glavni vir podatkov za statistiko trga dela je anketa o delovni sili EU (EU LFS – Labour Force Survey); drugi pogosto uporabljeni viri za statistiko zaposlenosti pa so nacionalni računi. Oba vira uporabljata podobne opredelitve zaposlovanja, ki temeljijo na mednarodnih standardih Mednarodne organizacije dela (ILO – International Labour Organization) oziroma sistema nacionalnih računov. Tretji možni vir informacij glede statistike zaposlovanja je statistika podjetij.

Vir podatkov za vse informacije iz tega članka je anketa o delovni sili EU, razen za informacije o rasti zaposlovanja, ki temeljijo na nacionalnih računih. V nacionalnih računih so objavljene ocene zaposlenosti brez starostnih pragov ali socialno-demografskih razčlenitev, zaradi česar so podatki primernejši za analizo zaposlenosti z vidika vložene delovne sile kot pa za preučevanje družbenih pojavov.

Anketa o delovni sili EU je četrtletna vzorčna anketa, ki zajema populacijo zasebnih gospodinjstev v EU, članicah Efte (razen Lihtenštajna) in državah kandidatkah. V njej so navedeni letni ^[2] in četrtletni rezultati v primerjavi z delovno aktivnostjo oseb, starih 15 let in več. V anketi o delovni sili EU so zbrane informacije o statusu delovne sile (vse osebe, ki so zaposlene, brezposelne ali ekonomsko neaktivne), zaposlitvenih značilnostih, delovnem času, iskanju zaposlitve pri brezposelnih, ravneh izobrazbe, nedavnem izobraževanju ali usposabljanju ter posameznikovem demografskem ozadju in sestavi družine.

Anketa o delovni sili EU se izvaja vsako četrtletje na vzorcu približno 1,5 milijona posameznikov. Četrtletne stopnje vzorčenja se v vseh državah gibljejo med 0,2 % in 3,3 %. Eurostat je začel z zbiranjem mikropodatkov za anketo o delovni sili leta 1983 z enim referenčnim četrtletjem letno (običajno spomladanskim). V obdobju 1998–2005 je anketa prešla na stalno četrtletno anketo; zdaj vseh 27 držav članic zagotavlja četrtletne rezultate.

Opredelitev zaposlitve in glavne zaposlitvene značilnosti

Ekonomsko aktivna (delovna sila) vključuje zaposlene in brezposelne osebe. Anketa o delovni sili EU opredeljuje zaposlene osebe kot posameznike, stare 15 let in več, ki so v referenčnem tednu opravljali določeno delo, tudi če le eno uro na teden; za plačilo, dobiček ali družinsko korist. Delovna sila vključuje tudi ljudi, ki niso delali, vendar so imeli zaposlitev ali samostojno dejavnost, ki jo začasno niso opravljali, na primer zaradi bolezni, dopusta, sporov med delodajalci in delojemalci, izobraževanja ali usposabljanja.

Zaposlenost se lahko meri kot število zaposlenih ali delovnih mest v ekvivalentu polnega delovnega časa ali v številu opravljenih ur. Pri vseh navedenih ocenah je uporabljeno število oseb; navedene informacije za stopnje delovne aktivnosti prav tako temeljijo na ocenah za število oseb. Statistika zaposlenosti je pogosto navedena kot stopnja delovne aktivnosti, da se zanemari spreminjajoče se število prebivalstva v državah skozi obdobja ter olajša primerjave med državami različnih velikosti. Te stopnje so navadno objavljene za delovno aktivno prebivalstvo, ki običajno pomeni prebivalstvo v starosti med 15 in 64 letom, čeprav je v Španiji, na Švedskem (samo do leta 2001), Združenem kraljestvu in na Islandiji uporabljen starostni razpon od 16 do 64 let; ta starostna skupina (od 15 do 64 let) je tudi standard, ki ga uporabljajo druge mednarodne statistične organizacije.

Nekatere glavne zaposlitvene značilnosti, kot so opredeljene v anketi o delovni sili EU, vključujejo:

zaposleni so opredeljeni kot osebe, ki delajo za javnega ali zasebnega delodajalca in prejemajo nadomestilo v obliki plače, plačila glede na uspešnost ali plačilo v naravi; vključeni so tudi nevpoklicani pripadniki oboroženih sil;
samozaposlene osebe delajo v lastnem podjetju, na lastni kmetiji ali poklicni praksi. Šteje se, da je samozaposlena oseba v referenčnem tednu delala, če izpolnjuje enega od naslednjih meril: dela z namenom pridobitve zaslužka; se ukvarja z izvajanjem dejavnosti ali pa trenutno ustanavlja podjetje;
o razlikovanju med polnim/krajšim delovnim časom glavne zaposlitve se izreče anketiranec, razen v Nemčiji, na Irskem in Nizozemskem, kjer so uporabljeni pragi za običajno opravljene ure;
kazalniki za zaposlene osebe z dodatno zaposlitvijo se nanašajo le na ljudi, ki imajo istočasno več kot eno zaposlitev; osebe, ki so v referenčnem tednu zamenjale zaposlitev, se ne štejejo med osebe z dvema zaposlitvama;
zaposlitev se šteje za zaposlitev za določen čas, če se delodajalec in delojemalec sporazumeta, da se zaposlitev zaključi z objektivnimi pogoji, kot so določen datum, končana naloga ali vrnitev zaposlenega, ki je začasno nadomeščen. Tipični primeri vključujejo: osebe s sezonsko zaposlitvijo; zaposleni prek agencije ali borz dela ter ki delajo pri tretji strani za opravljanje določene naloge (razen če ostaja pisna pogodba o delu za nedoločen čas); osebe s posebnimi pogodbami za usposabljanje.

Razpršenost regionalnih (na ravni NUTS 2) stopenj delovne aktivnosti kaže regionalne razlike v zaposlovanju znotraj držav in med skupinami držav. Ta stopnja je nič, če so stopnje delovne aktivnosti enake v vseh regijah, in narašča skupaj s spremembami med regionalnimi stopnjami zaposlenosti. Ta kazalnik se ne uporablja pri mnogih državah, ki so sestavljene le iz ene ali dveh regij na ravni NUTS 2. Vendar se stopnje delovne aktivnosti v teh državah (regijah) upoštevajo pri izračunu kazalnika na evropski ravni.

Letna rast zaposlenosti prikazuje spremembo v odstotkih od preteklega leta do naslednjega v skupnem številu zaposlenih oseb na gospodarskem ozemlju države ali geografskem območju; vir podatkov za rast zaposlenosti so nacionalni računi.

Ozadje

Statistika zaposlenosti se lahko uporablja za številne različne analize, vključno za makroekonomske (z drugimi besedami, delo kot proizvodni dejavnik) študije, študije o produktivnosti ali konkurenčnosti. Uporablja se lahko tudi za preučevanje številnih družbenih in vedenjskih vidikov, povezanih s posameznikovim zaposlitvenim položajem, kot sta vključevanje manjšin v družbo ali zaposlitev kot vir prihodka gospodinjstva.

Zaposlovanje je strukturni in kratkoročni kazalnik. Kot strukturni kazalnik lahko pojasnjuje strukturo trgov dela in ekonomskih sistemov, ki se merijo z usklajenostjo ponudbe delovne sile in povpraševanjem po njej ali kakovostjo zaposlitve. Kot kratkoročni kazalnik, zaposlenost sledi poslovnemu ciklu; vendar je s tega vidika omejena, saj je zaposlenost pogosto označena za kazalnik z zamikom (lagging indicator).

Statistika zaposlovanja je v središču mnogih politik EU. Novembra 1997 je bila na vrhu o delovnih mestih v Luksemburgu predstavljena evropska strategija zaposlovanja, ki je bila posodobljena v letu 2005, da se strategija zaposlovanja EU bolje uskladi z revidiranimi lizbonskimi cilji, julija 2008 pa so bile posodobljene smernice za politiko zaposlovanja za obdobje 2008–2010.

Marca 2010 je Evropska komisija predstavila strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki jo je Evropski svet uradno sprejel junija 2010. Evropski svet je potrdil pet krovnih ciljev, od katerih je prvi povečanje stopnje delovne aktivnosti za moške in ženske med 20 in 64 letom na 75 % do leta 2020. Države članice lahko določajo lastne nacionalne cilje ob upoštevanju teh krovnih ciljev. Prav tako bodo pripravile nacionalne programe reform, ki bodo vključevali ukrepe, ki jih nameravajo sprejeti za izvajanje strategije. Izvajanje strategije je mogoče vsaj delno doseči prek pospeševanja prožnih delovnih pogojev, na primer s krajšim delovnim časom ali delom od doma, s katerimi naj bi se spodbujala delovna aktivnost. Druge pobude, s katerimi se lahko spodbudi, da več ljudi vstopi na trg dela, vključujejo izboljšanje dostopa do storitev otroškega varstva, zagotavljanje več priložnosti za vseživljenjsko učenje ali spodbujanje poklicne mobilnosti. V središču te teme je vprašanje „prožne varnosti“: politik, ki istočasno obravnavajo prožnost trgov dela, organizacije dela ter odnosov med delodajalci in delojemalci, obenem pa upoštevajo usklajevanje delovnega in zasebnega življenja, varnost zaposlitve in socialno zaščito.

Dodatne informacije Eurostat

Publikacije

Glavne tabele

Employment and unemployment (Labour Force Survey) (t_employ), glej:

LFS main indicators (t_lfsi)

Population, activity and inactivity - LFS adjusted series (t_lfsi_act)

Employment - LFS adjusted series (t_lfsi_emp)

Employment growth by gender (tsieb050)

Employment rate by gender (tsiem010)

Employment rate of older workers by gender (tsiem020)

Persons employed part-time - Total (tps00159)

Employees with a contract of limited duration (annual average) (tps00073)

LFS series - Detailed annual survey results (t_lfsa)

Employment rate, by highest level of education attained (tsdec430)

Employed persons with a second job (tps00074)

Hours worked per week of full-time employment (tps00071)

Hours worked per week of part-time employment (tps00070)

Unemployment rates of the population aged 25-64 by level of education (tps00066)

Podatkovna zbirka

Employment and unemployment (Labour Force Survey) (employ), glej:

LFS main indicators (lfsi)

Population, activity and inactivity - LFS adjusted series (lfsi_act)

Employment - LFS adjusted series (lfsi_emp)

Unemployment - LFS adjusted series (une)

Education and training - LFS adjusted series (lfsi_edu)

LFS series - Detailed quarterly survey results (from 1998) (lfsq) (Information on NACE Rev.2)

Total population - LFS series (lfsq_pop)

Activity and activity rates - LFS series (lfsq_act)

Employment - LFS series (lfsq_emp)

Employment rates - LFS series (lfsq_emprt)

Self employed - LFS series (lfsq_empself)

Employees - LFS series (lfsq_emppaid)

Temporary employment - LFS series (lfsq_emptemp)

Full-time and part-time employment - LFS series (lfsq_empftpt)

Population in employment having a second job - LFS series (lfsq_emp2job)

Working time - LFS series (lfsq_wrktime)

Total unemployment - LFS series (lfsq_unemp)

Inactivity - LFS series (lfsq_inac)

LFS series - Detailed annual survey results (lfsa) (Information on NACE Rev.2)

Total population (lfsa_pop)

Activity and activity rates - LFS series (lfsa_act)

Employment - LFS series (lfsa_emp)

Employment rates - LFS series (lfsa_emprt)

Self employed - LFS series (lfsa_empself)

Employees - LFS series (lfsa_emppaid)

Temporary employment - LFS series (lfsa_emptemp)

Full-time and part-time employment - LFS series (lfsa_empftpt)

Population in employment having a second job - LFS series (lfsa_emp2job)

Population in employment working during asocial hours - LFS series (lfsa_empasoc)

Working time - LFS series (lfsa_wrktime)

Total unemployment - LFS series (lfsa_unemp)

Inactivity - LFS series (lfsa_inac)

LFS series -Specific topics (lfst)

Households statistics - LFS series (lfst_hh)

LFS regional series (lfst_r)

LFS ad-hoc modules (lfso)

Zunanje povezave

Glej tudi

Opombe

↑ Na Nizozemskem se šteje, da je oseba zaposlena za krajši delovni čas, če dela manj kot 35 ur na teden.
↑ Za Švico so na voljo le podatki iz spomladanske ankete o delovni sili (drugo četrtletje), ki so uporabljeni kot letne ocene v ustreznih tabelah in slikah.

[1] Na Nizozemskem se šteje, da je oseba zaposlena za krajši delovni čas, če dela manj kot 35 ur na teden.

[2] Za Švico so na voljo le podatki iz spomladanske ankete o delovni sili (drugo četrtletje), ki so uporabljeni kot letne ocene v ustreznih tabelah in slikah.

[1]

[2]