Statistics Explained

Statistika potniškega prometa

Revision as of 16:03, 20 September 2017 by EXT-A-Redpath (talk | contribs)
Podatki, pridobljeni aprila 2017. Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka. Predvidena posodobitev članka: marec 2018.

V tem članku so navedene podrobnosti o najnovejših razmerah in razvoju dogodkov v zvezi s statistiko potniškega prometa v Evropski uniji (EU). V njem so predstavljene informacije o različnih načinih prevoza potnikov, kot so cestni, železniški, zračni in pomorski promet. Glavna vrsta potniškega prometa je prevoz z osebnim avtomobilom, in sicer zaradi želje po večji mobilnosti in prilagodljivosti. Zaradi velike odvisnosti od uporabe avtomobila kot prevoznega sredstva potnikov po vsej EU so se povečali zastoji in stopnja onesnaženosti na številnih urbanih območjih in glavnih prometnih žilah.

Slika 1: Modalna razdelitev notranjega potniškega prometa, 2014
(v % vseh potniških kilometrov v notranjem prometu)
Vir: Eurostat (tran_hv_psmod)
Slika 2: Sprememba indeksa notranjega potniškega prometa glede na BDP, 2004–2014
(v %)
Vir: Eurostat (tran_hv_pstra)
Tabela 1: Železniški potniški promet, 2013–2015
Vir: Eurostat (rail_pa_typepkm) in (demo_gind)
Slika 3: Železniški potniški promet, 2015
(v potniških kilometrih na prebivalca)
Vir: Eurostat (rail_pa_typepkm) in (demo_gind)
Slika 4: 15 največjih letališč po številu prepeljanih potnikov (vkrcanih in izkrcanih) v EU-28, 2015
(v milijonih potnikov)
Vir: Eurostat (avia_paoa)
Slika 5: Potniki v zračnem prometu, 2005 in 2015
(v potnikih na prebivalca)
Vir: Eurostat (avia_paoc) in (demo_gind)
Slika 6: Potniki v pomorskem prometu, 2005 in 2015
(v potnikih na prebivalca)
Vir: Eurostat (mar_pa_aa)

Glavne statistične ugotovitve

Modalna razdelitev

Osebni avtomobili so leta 2014 sestavljali 83,4 % notranjega potniškega prometa v EU-28, pri čemer so tako potniški vagoni z lastnim pogonom, avtobusi in trolejbusi (9,1 %) kot vlaki (7,6 %) sestavljali manj kot desetino vsega prometa (kot je izmerjen s številom potniških kilometrov (pkm) v notranjem prometu, prepotovanih s posamezno vrsto prevoza) – glej sliko 1.

Med letoma 2004 in 2014 je bil relativen pomen uporabe osebnih avtomobilov razmeroma stabilen, pri čemer je njen delež znašal od 83,0 % do 83,7 %. V tem obdobju se je relativen pomen železniškega potniškega prometa razmeroma enakomerno povečeval (čeprav se je med letoma 2008 in 2009 ter letoma 2012 in 2013 nekoliko zmanjšal), in sicer s 6,7 % na začetku obravnavanega obdobja na 7,6 % ob koncu navedenega obdobja. Hkrati se je zmanjšal pomen prevoza potnikov s potniškimi vagoni z lastnim pogonom, avtobusi in trolejbusi, in sicer z 9,9 % v letu 2004 na 9,1 % do leta 2014, pri čemer se je najbolj zmanjšal med letoma 2008 in 2009.

Relativna rast potniškega prometa in gospodarstva

Na splošno se je notranji potniški promet med letoma 2004 in 2014 povečeval 5,0 % počasneje kot bruto domači proizvod (BDP) pri stalnih cenah v EU-28. Poudariti je treba, da se kazalnik, ki kaže povezavo notranjega potniškega prometa z BDP pri stalnih cenah, nanaša le na notranji promet, ki vključuje avtomobile, potniške vagone z lastnim pogonom, avtobuse in trolejbuse ali vlake, ter da znaten delež mednarodnega prevoza potnikov obsegajo potniške storitve v pomorskem in zračnem prometu. V nekaterih državah so lahko prav tako pomembne nacionalne (domače) potniške storitve v pomorskem in zračnem prometu.

V skromni večini držav članic EU je bila stopnja spremembe BDP pri stalnih cenah večja od stopnje spremembe notranjega potniškega prometa med letoma 2004 in 2014, zato se je zmanjšalo razmerje med potniškim prometom in BDP pri stalnih cenah – glej sliko 2. Nasprotno je bilo mogoče opaziti v 11 državah članicah, in sicer predvsem v Grčiji in na Cipru ter v manjšem obsegu v Bolgariji in Estoniji, kar kaže na veliko povečanje potniškega prometa in/ali šibak gospodarski razvoj. V nasprotju s tem je bila med letoma 2004 in 2014 stopnja spremembe BDP pri stalnih cenah na Slovaškem 35,4 % višja od stopnje notranjega potniškega prometa, v Litvi pa je razlika znašala 31,0 %. Kar zadeva države nečlanice s slike 2, se je v obravnavnem obdobju indeks notranjega potniškega prometa glede na BDP znatno povečal v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, veliko manj se je povečal na Norveškem, na Islandiji in v Švici pa se je zmanjšal.

Potniki v cestnem prometu

Relativen pomen osebnih avtomobilov je bil med državami članicami EU največji leta 2014 na Portugalskem, kjer so avtomobili leta 2014 obsegali 89,8 % potniškega prometa. V večini držav članic je bil delež osebnih avtomobilov med 80,0 % in 90,0 %, čeprav je bil v sedmih državah članicah delež manjši, zlasti na Madžarskem (67,5 %), še manjši pa je bil v Turčiji (64,9 %).

Relativni pomen potniških vagonov z lastnim pogonom, avtobusov in trolejbusov je presegel petino notranjega potniškega prometa na Madžarskem (22,6 %), v kateri je bil leta 2014 delež največji med državami članicami EU, čeprav je bil v Turčiji zabeležen še večji delež (33,5 %). V drugih 19 državah članicah je ta delež znašal od 10,0 % do 20,0 %, pri čemer je najmanjši delež za potniške vagone z lastnim pogonom, avtobuse in trolejbuse imela Nizozemska (3,3 %).

Potniki v železniškem prometu

Leta 2014 so vlaki sestavljali več kot desetino vsega notranjega potniškega prometa v Avstriji, na Danskem in v Švici, medtem ko se je njihov delež v Estoniji, Litvi, Grčiji, Turčiji in nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji zmanjšal na manj kot 2,0 %. Na Islandiji, Cipru in Malti ni železniških prog.

Najnovejši razpoložljivi podatki (na splošno za leto 2015) kažejo, da je bilo na nacionalnih železniških omrežjih v EU prepotovanih 392 milijard potniških kilometrov (vključno s podatki za leto 2014 za Dansko, Nemčijo in Madžarsko, brez Belgije in Nizozemske). To je precej več kot 23 milijard potniških kilometrov, prepotovanih na mednarodnih potovanjih (primerjava temelji na isti razpoložljivosti za države članice EU) – glej tabelo 1.

Skoraj tri četrtine (72 %) vsega železniškega potniškega prometa (nacionalnega in mednarodnega skupaj) v EU (brez Belgije in Nizozemske) je bilo opravljenega v eni od štirih največjih držav članic EU, pri čemer je bilo v Franciji in Nemčiji (podatki za leto 2014) skupaj opravljenih 42 % nacionalnega železniškega potniškega prometa v EU in 72 % mednarodnega železniškega potniškega prometa. Potniki v Franciji so leta 2015 prepotovali dvakrat več mednarodnih potniških kilometrov kot v Nemčiji, kjer pa je bilo njihovo število več kot dvakrat večje kot v Združenem kraljestvu.

Da bi se primerjal relativen pomen železniškega prometa med državami, se lahko podatki normalizirajo tako, da se stopnja potniškega prometa prikaže glede na prebivalstvo (kot je prikazano na desni strani tabele 1 in na sliki 3). Leta 2015 je bilo po nacionalnem železniškem omrežju v Avstriji, na Švedskem, v Franciji, na Danskem (podatki za leto 2014) in v Nemčiji (podatki za leto 2014) povprečno prepotovanih več kot 1 000 potniških kilometrov na prebivalca, kar je bilo precej manj od povprečja v Švici (2 193 potniških kilometrov na prebivalca). Nasprotno so bile med državami članicami EU leta 2015 najkrajše prepotovane razdalje na nacionalnih železniških omrežjih zabeležene v Grčiji (116 potniških kilometrov na prebivalca) in Litvi (85 potniških kilometrov), medtem ko je bilo povprečje v Turčiji (61 potniških kilometrov) še manjše, v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (85 potniških kilometrov) pa enako povprečni prepotovani razdalji v Litvi.

Kar zadeva mednarodni železniški promet, sta bili edini državi članici EU, ki sta za leto 2015 poročali o povprečjih, večjih od 100 potniških kilometrov na prebivalca, Luksemburg (204 potniški kilometri) in Francija (169 potniških kilometrov). Ta raven je bila presežena tudi v Švici (116 potniških kilometrov). Ti podatki lahko med drugim kažejo bližino mednarodnih meja, pomen čezmejnih delavcev v delovni sili, dostop do visokohitrostnih železniških povezav in ali mednarodni prometni koridorji potekajo prek določene države.

Potniki v zračnem prometu

Leta 2015 je bilo najprometnejše letališče v EU-28 po številu potnikov letališče London Heathrow (75 milijonov potnikov), in sicer tako kot vse od začetka časovne vrste leta 1993. S precejšnjim zaostankom so mu sledili pariško letališče Charles de Gaulle (66 milijonov potnikov), letališče Frankfurt (61 milijonov potnikov) in amsterdamsko letališče Schiphol (58 milijonov potnikov) – glej sliko 4. Ta štiri letališča so tudi štiri največja letališča v EU od leta 2011, ko se je amsterdamsko letališče Schipol povzpelo s petega na četrto mesto.

Velika večina potnikov na štirih največjih letališčih v EU je opravila mednarodne lete, pri čemer je bil najmanjši delež zabeležen na letališču Frankfurt (88,7 %), na amsterdamskem letališču pa je znašal 100,0 %. Nasprotno so nacionalni (domači) leti sestavljali 28,0 % vseh letov, ki jih je 46 milijonov potnikov leta 2015 opravilo na petem najprometnejšem letališču v EU, in sicer na letališču Adolfo Suárez Madrid-Barajas. Razmeroma velik delež potnikov je opravil tudi nacionalne lete na pariškem letališču Orly (47,2 %), rimskem letališču Fiumicino (29,7 %) in letališču Barcelona (27,0 %).

V letu 2015 je v EU-28 v zračnem prometu potovalo približno 918 milijonov potnikov. Združeno kraljestvo je poročalo o največjem številu letalskih potnikov v letu 2015 z 232 milijoni potniki oziroma povprečno 3,6 potnika na prebivalca. Glede na število prebivalcev je bil leta 2015 pomen zračnega prometa zlasti velik za počitniška otoka Malto in Ciper (10,7 in 9,0 prepeljanih potnikov na prebivalca) ter Islandijo (14,7) in Norveško (7,2). Najmanjši delež je bil zabeležen v desetih vzhodnih oziroma baltskih državah članicah, v katerih sta bila leta 2015 prepeljana manj kot dva potnika v zračnem prometu na prebivalca.

Potniki v pomorskem prometu

Pristanišča v EU-28 so leta 2015 zabeležila 395 milijonov potnikov v pomorskem prometu. Italijanska in grška pristanišča so imela leta 2015 70 oziroma 66 milijonov potnikov v pomorskem prometu, ki so skupaj obsegali nekaj več kot tretjino vseh potnikov v pomorskem prometu v EU-28. Danska (42 milijonov potnikov) je zabeležila naslednje največje število potnikov v pomorskem prometu, sledile pa so ji Nemčija, Švedska, Združeno kraljestvo, Hrvaška, Francija in Španija, ki so imele leta 2015 od 25 do 30 milijonov potnikov.

Glede na nacionalno prebivalstvo je bil leta 2015 pomen pomorskega potniškega prometa posebno velik na Malti (22,9 potnika na prebivalca), v Estoniji (10,8 potnika), na Danskem (7,3 potnika), na Hrvaškem (6,5 potnika) in v Grčiji (6,1 potnika). V vseh preostalih državah članicah EU, razen na Finskem, Švedskem in v Italiji, je bilo leta 2015 število potnikov v pomorskem prometu na prebivalca v povprečju manjše od 1,0. Upoštevati je treba, da so Češka, Luksemburg, Madžarska, Avstrija in Slovaška neobalne države članice.

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Večina statistike notranjega potniškega prometa temelji na premikih vozil v vsaki od držav poročevalk ne glede na to, v kateri državi je to vozilo ali plovilo registrirano („načelo teritorialnosti“). Zato se ukrep potniških kilometrov (pkm, ki pomeni enega potnika, ki prepotuje en kilometer) na splošno šteje za zanesljivejši ukrep, saj štetje potnikov pomeni večje tveganje dvojnega štetja, zlasti kar zadeva mednarodni promet. Metodologija, uporabljena v državah članicah EU, ni usklajena za cestni potniški promet.

Z modalno razdelitvijo notranjega potniškega prometa se prevoz opredeli glede na osebne avtomobile, potniške vagone z lastnim pogonom, avtobuse in trolejbuse ter vlake. Na splošno zadeva premike na nacionalnem ozemlju ne glede na to, v kateri državi je vozilo registrirano. Modalna razdelitev potniškega prometa je opredeljena kot odstotni delež vsakega načina prevoza in temelji na podatkih, izraženih v potniških kilometrih. V tem članku v notranji potniški promet niso vključene domače storitve zračnega in vodnega prometa (celinske plovne poti in pomorski promet).

Raven notranjega potniškega prometa (izmerjeno v potniških kilometrih) je mogoče izraziti tudi glede na BDP. V tem članku je kazalnik predstavljen na podlagi BDP pri stalnih cenah za referenčno leto 2005. Ta kazalnik zagotavlja informacije o razmerju med povpraševanjem potnikov in velikostjo gospodarstva ter omogoča razvoj povpraševanja po potniškem prometu, ki ga je treba spremljati glede na gospodarski razvoj.

Potniki v železniškem prometu

Potnik v železniškem prometu je katera koli oseba, ki potuje po železnici, razen vlakovnega osebja. Podatki o potnikih v železniškem prometu niso na voljo za Malto in Ciper (ali Islandijo), saj nimata železnic. Letna statistika potnikov v nacionalnem in mednarodnem prometu na splošno zajema le večja železniška prevozniška podjetja, čeprav nekatere države sporočajo podrobne podatke za vse operaterje v železniškem prometu.

Potniki v zračnem prometu

Statistika zračnega prometa se nanaša na nacionalni in mednarodni promet, kot se izmeri glede na število prepeljanih potnikov, pri čemer se informacije zbirajo za prihode in odhode. Potniki v zračnem prometu so vsi potniki na določenem letu (z eno številko leta), ki se preštejejo samo enkrat in ne večkrat na vsaki posamezni etapi leta. Potniki v zračnem prometu vključujejo vse potnike, ki prinašajo prihodke ali ne, katerih potovanje se začne ali konča na letališču, ki poroča, in tranzitne potnike, ki se letu priključijo na letališču, ki poroča, razen potnikov v neposrednem tranzitu. Statistika o zračnem prometu se zbira mesečno, četrtletno in letno, čeprav je v tem članku predstavljena samo letna statistika. Statistika potnikov v zračnem prometu vključuje tudi število komercialnih potniških letov ter informacije o posameznih progah in številu razpoložljivih sedežev. Letni podatki so od leta 2003 na voljo za večino držav članic EU.

Potniki v pomorskem prometu

Podatki o pomorskem prometu so na splošno na voljo od leta 2001, čeprav jih nekatere države članice EU zagotavljajo od leta 1997. Statistike o pomorskem prometu ne pošiljajo Češka, Luksemburg, Madžarska, Avstrija in Slovaška, ker te države nimajo pomorskega prometa, enako pa velja tudi za Lihtenštajn in Švico.

Potnik v pomorskem prometu je opredeljen kot katera koli oseba, ki potuje po morju s trgovsko ladjo. Za potnike se ne štejejo strežno osebje, potujoči člani posadke, ki ne plačajo vozovnice, čeprav niso v službi, in dojenčki v naročju. Do dvojnega štetja lahko pride, če podatke sporočita tako pristanišče vkrcanja kot pristanišče izkrcanja. To je precej običajno za pomorski prevoz potnikov, ki je na splošno dejavnost na kratke razdalje.

Ozadje

Prometna politika EU si prizadeva zagotoviti, da so potniki deležni enakih osnovnih standardov obravnave, kamor koli v EU potujejo. Potniki že imajo številne pravice, ki zajemajo različna področja, kot so informacije o potovanju, rezervacije in cene vozovnic, škoda na njihovi prtljagi, zamude in odpovedi ali težave z organiziranimi počitnicami. Ob upoštevanju navedenega EU pripravlja zakonodajo za zaščito pravic potnikov v zvezi z različnimi vrstami prevoza:

  • Uredba 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov, Evropska komisija pa je marca 2013 predlagala revizijo te uredbe (COM(2013) 130 final), da bi pojasnila siva območja, uvedla nove pravice (na primer v zvezi s prerazporeditvijo letov), okrepila nadzor nad letalskimi prevozniki in izravnala finančno breme;
  • Uredba 1371/2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu;
  • Uredba 181/2011 o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu;
  • Uredba 1177/2010 o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh.

Oblikovane so bile tudi posebne določbe, ki osebam z omejeno mobilnostjo zagotavljajo potrebno infrastrukturo in preprečujejo nepravično zavrnitev prevoza.

Evropska komisija je decembra 2011 sprejela Evropsko vizijo za potnike: sporočilo o pravicah potnikov pri vseh vrstah prevoza (COM(2011) 898 final). Z njo je potrdila prizadevanja za uvedbo ukrepov za varstvo potnikov pri vseh načinih prevoza in ugotovila, da se sklop pravic ne izvaja v celoti. Namen sporočila je konsolidirati dosedanje delo in si prizadevati za doslednejšo, učinkovitejšo in bolj usklajeno izvajanje pravic ter boljše razumevanje med potniki.

Evropska komisija je marca 2011 sprejela belo knjigo z naslovom Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu (COM(2011) 144 final). Ta celovita strategija vsebuje načrt za 40 specifičnih pobud za vzpostavitev konkurenčnega prometnega sistema v 10-letnem obdobju, s katerim naj bi se okrepila mobilnost, odpravile glavne ovire na ključnih področjih ter spodbudila rast in zaposlovanje.

Več podrobnosti o predlogih Evropske komisije glede pobud na področju prometne politike je navedenih v uvodnem članku o prometu v EU.

Glej tudi

Druge informacije Eurostata

Objave

Glavne tabele

Transport, volume and modal split (t_tran_hv) (v angleščini)
Volume of passenger transport relative to GDP (tsdtr240) (v angleščini)
Modal split of passenger transport (tsdtr210) (v angleščini)
Railway transport (t_rail) (v angleščini)
Rail transport of passengers (ttr00015) (v angleščini)
Air transport (t_avia) (v angleščini)
Air transport of passengers (ttr00012) (v angleščini)

Podatkovna zbirka

Multimodal data (tran) (v angleščini)
Transport, volume and modal split (tran_hv) (v angleščini)
Volume of passenger transport relative to GDP (tran_hv_pstra) (v angleščini)
Modal split of passenger transport (tran_hv_psmod) (v angleščini)
Railway transport (rail) (v angleščini)
Railway transport measurement – passengers (rail_pa) (v angleščini)
Road transport (road) (v angleščini)
Road transport measurement – passengers (road_pa) (v angleščini)
Maritime transport (mar) (v angleščini)
Maritime transport – passengers – detailed annual and quarterly results (mar_pa) (v angleščini)
Air transport (avia) (v angleščini)
Air transport measurement – passengers (avia_pa) (v angleščini)

Posebni razdelek

Metodologija/Metapodatki

Referenčni priročniki

Metodološke opombe

Datoteke z metapodatki ESMS

Izvorni podatki za tabele in slike (MS Excel)

Druge informacije

Zunanje povezave