Archive:BDP na regionalni ravni

Podatki iz marca 2014. Najnovejši podatki: Dodatne informacije Eurostat, Glavne tabele in Podatkovna zbirka. Predvidena posodobitev članka: junija 2015.

Ta članek je del sklopa statističnih člankov (v angleščini), ki temeljijo na publikaciji Eurostata Regional Yearbook. V njem je predstavljen gospodarski razvoj v Evropski uniji (EU). Večinoma temelji na analizi bruto domačega proizvoda (BDP), ki velja za eno glavnih meril za študijo gospodarskega razvoja in rasti. Vsebuje tudi informacije o regionalni produktivnosti dela in razporeditvi dohodka.

Gospodarski računi vsebujejo pomembne informacije za regionalno analizo gospodarstva. Ti statistični podatki so tudi osnova za razporeditev odhodkov v okviru kohezijske politike EU (za več podrobnosti glej Kohezijska politika – uskladitev s strategijo Evropa 2020 v uvodnem članku). Kohezijska politika dejansko vključuje vsako regijo EU, vendar je večina strukturnih skladov namenjena regijam NUTS 2, v katerih BDP na prebivalca znaša manj kot 75 % povprečja EU-28 (dodeljevanje kohezijskih sredstev temelji na odločitvi, ki se nanaša na povprečni BDP na prebivalca v triletnem obdobju 2007–2009).

Glavne statistične ugotovitve

Pred začetkom finančne in gospodarske krize so se gospodarske razlike med evropskimi regijami zmanjševale, saj so se „revnejše“ regije večinoma približevale „bogatejšim“ regijam s postopkom konvergence. Vendar je finančna in gospodarska kriza zelo vplivala na mnoge regije in v obdobju po krizi so očitne vedno večje razlike, zlasti na nekaterih območjih, ki jih je kriza najbolj prizadela.

Statistični podatki za regionalne ekonomske račune, ki so predstavljeni v tem članku, večinoma veljajo za regije NUTS 2 do leta 2011, informacije o BDP na prebivalca pa so navedene za podrobnejšo raven NUTS 3. Podatki za Švico so na voljo le na nacionalni ravni, statistika za štiri francoske čezmorske regije pa je le ocena.

Regionalni BDP na prebivalca

Z BDP se meri celotna gospodarska dejavnost regije, države ali skupine držav in se pogosto uporablja za analizo gospodarske uspešnosti in ciklov (kot so recesija, oživitev in razcvet). BDP se najprej izračuna v nacionalnih valutah, nato pa pretvori po paritetah kupne moči (PKM), ki upoštevajo različne ravni cen v državah članicah EU, kar omogoča bolj smiselno primerjavo. Z uporabo PKM (namesto tržnih deviznih tečajev) se ti kazalniki pretvorijo v umetno skupno valuto, ki ji pravimo standard kupne moči (SKM). Uporaba SKM omogoča primerjavo kupne moči v regijah držav članic EU, ki uporabljajo različne valute in imajo različne ravni cen. Več podatkov o uporabi PKM je na voljo v razdelku Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov.

Povprečni BDP na prebivalca ne kaže porazdelitve premoženja med različnimi skupinami prebivalstva v isti regiji in ne meri dohodka, ki je dokončno na voljo zasebnim gospodinjstvom v regiji, saj tokovi dnevnih migrantov lahko povzročijo, da zaposleni prispevajo k BDP ene regije (v kateri delajo) in dohodku gospodinjstva v drugi regiji (v kateri prebivajo).

Merjenje bogastva in dohodka glede na dejansko prebivališče ali kraj dela?

Regionalna primerjava ravni gospodarske dejavnosti se lahko opravi tako, da se regionalni BDP primerja s prebivalstvom zadevne regije, pri čemer postane pomembno ločevanje med krajem dela in dejanskim prebivališčem. BDP meri gospodarsko dejavnost znotraj nacionalnih ali regionalnih meja ne glede na to, ali so k njemu prispevali rezidenti ali nerezidenti. Posledično regionalni BDP na prebivalca temelji na števcu, ki prikazuje kraj dela (BDP, ustvarjen v regiji) in se deli z imenovalcem, katerega vrednost prikazuje dejansko prebivališče (prebivalstvo, ki prebiva v isti regiji).

Ta pomanjkljivost je zlasti pomembna, kadar so neto tokovi dnevnih migrantov v regijo ali iz nje veliki. Območja, na katera prihaja veliko število dnevnih migrantov, imajo pogosto zelo visok BDP na prebivalca (v primerjavi s sosednjimi regijami). To zlasti velja za gospodarska središča, kot so regije London (Združeno kraljestvo), Dunaj (Avstrija), Hamburg (Nemčija), Praga (Češka) ali Luksemburg. Zaradi te anomalije visoke ravni BDP na prebivalca v nekaterih regijah z velikim neto dotokom dnevnih migrantov ne kažejo nujno ustrezno visokih ravni dohodkov prebivalcev zadevne regije.

Zato je včasih bolj pomembno, da se analizirajo merila, ki se osredotočajo na razporeditev dohodka gospodinjstva, tj. da se za študijo porazdelitve premoženja uporabi pristop, ki temelji na dejanskem prebivališču. Tako kot podatki za BDP na prebivalca so bile tudi vrednosti za dohodek na prebivalca prilagojene, da kažejo razlike med ravnmi cen med državami. Ti statistični podatki so predstavljeni z uporabo standarda kupne moči glede na potrošnjo (SKMP), umetne valutne enote, izračunane s pretvorbo dohodka zasebnih gospodinjstev z uporabo standardov kupne moči za odhodke za končno potrošnjo. Vendar je treba upoštevati, da ti podatki kažejo le omejen vidik na blaginjo v regiji, saj ni merila v zvezi z javnimi dobrinami in storitvami, ki so ob uporabi brezplačne ali ki jih deloma financirajo lokalne ali nacionalne uprave.

BDP v EU-28 je bil leta 2011 ocenjen na 12 712 milijard EUR, kar znaša v povprečju 25 100 SKM na prebivalca. Na Zemljevidu 1 je prikazan BDP na prebivalca v vsaki regiji NUTS 2 kot odstotek povprečja EU-28 (EU-28 = 100), pri čemer so regije z vrednostmi, ki so višje od te ravni, prikazane kot razmeroma „bogate“ regije, regije z nižjimi vrednostmi pa kot razmeroma „revne“ regije.

Leta 2011 je bil BDP na prebivalca v regiji Inner London več kot enajstkrat višji od BDP v romunski regiji Nord-Est

Leta 2011 je BDP na prebivalca v smislu SKM v regijah NUTS 2 znašal od visokih 321 % povprečja EU-28 v regiji Inner London do nizkih 29 % v romunski regiji Nord-Est. BDP na prebivalca regije Inner London je bil tako nekoliko več kot enajstkrat višji od BDP v romunski regiji Nord-Est (pri čemer se upoštevajo razlike v ravni cen). Kot je omenjeno zgoraj, si je treba te podatke previdno razlagati, saj na BDP na prebivalca lahko vplivajo tokovi delovnih migrantov, v regijah, kot je Inner London, pa lahko dotok delovnih migrantov poveča raven gospodarske dejavnosti prek mere, ki bi jo lahko dosegli prebivalci regije.

Med 10 regijami NUTS 2 z najvišjo ravnjo BDP na prebivalca je bilo sedem regij glavnih mest

Med 10 regijami v EU-28 z najvišjimi ravni BDP na prebivalca je bilo sedem regij glavnih mest, in sicer poleg regije Inner London še Luksemburg (ena regija na tej ravni analize) ter regije glavnih mest Belgije, Slovaške, Francije, Švedske in Češke. Vsaka od teh regij je poročala o ravni BDP na prebivalca, ki jo je verjetno zvišal neto dotok dnevnih migrantov, saj so na primer sedeži velikih podjetij in finančnih storitev pogosto strnjeni v regiji glavnega mesta. Za dve od treh preostalih regij med 10 regijami z najvišjo ravnjo BDP na prebivalca so bila prav tako večinoma značilna urbana območja, in sicer za Hamburg in Oberbayern (ki vključuje mesto München) v Nemčiji, tretja regija pa je bila Groningen (razmeroma majhno univerzitetno mesto na severovzhodu Nizozemske, v regiji pa sta še dve veliki morski pristanišči in plinska polja na morju, poleg tega pa se je specializirala za proizvodnjo energije in kemikalij).

Zemljevid 1: Bruto domači proizvod
(BDP) na prebivalca glede na standard kupne moči
(SKM) po regijah NUTS 2, 2011 (1)
(v % povprečja EU-28, EU-28 = 100) – Vir: Eurostat (nama_r_e2gdp) in (nama_r_e3popgdp)

Mnoge regije z razmeroma visokim povprečnim BDP na prebivalca (kot je na zemljevidu 1 prikazano z najtemnejšim odtenkom) so bile regije glavnih mest ali regije, ki so mejile na regije glavnih mest. Preostale regije, v katerih je BDP na prebivalca znašal vsaj 25 % več od povprečja EU-28, so bile pogosto v pasu, ki se je začel v državah Beneluksa in potekal prek Nemčije do zahodne Avstrije in severne Italije, čeprav je bilo nekaj regij z razmeroma visokim BDP na prebivalca tudi izoliranih, kot so País Vasco v severni Španiji, regija Ålandskega otočja na Finskem, Övre Norrland na skrajnem severu Švedske in regija North Eastern na Škotskem (v Združenem kraljestvu).

Avstrijska regija glavnega mesta je med letoma 2010 in 2011 izpadla iz 10 regij z najvišjimi ravnmi BDP na prebivalca

V primerjavi z regionalno lestvico BDP na prebivalca leta 2010 sta bili edini spremembi povezani z regijo Oberbayern, ki je napredovala med 10 regij z najvišjimi ravnmi BDP na prebivalca, in avstrijsko regijo glavnega mesta Dunaj, ki je nazadovala na 11. mesto. Regija z najnižjim BDP na prebivalca leta 2010 je bila bolgarska regija Severozapaden, ki je leta 2011 zajela drugo najnižjo raven BDP na prebivalca, najnižjo raven pa je leta 2011 zajela romunska regija Nord-Est.

Glavne upravičenke do kohezijskih sredstev so regije s povprečnim BDP na prebivalca, ki je nižji od 75 % povprečja EU

Regije, ki so najbolj upravičene do kohezijskih sredstev, imajo povprečni BDP na prebivalca nižji od 75 % povprečja EU-28. Leta 2011 je v to kategorijo skupaj spadalo 76 regij NUTS 2, pri čemer je treba upoštevati, da je bila osnova za financiranje za programsko obdobje 2014–2020 določena glede na povprečni BDP na prebivalca v triletnem obdobju 2007–2009. Med temi 76 regijami jih je nekaj več kot četrtina (20 regij) leta 2011 zajela povprečni BDP na prebivalca, nižji od 50 % povprečja EU-28. Bile so v štirih državah članicah EU v vzhodni Evropi, in sicer je bilo šest regij v Romuniji, pet v Bolgariji in na Poljskem ter štiri na Madžarskem.

V državah Efte (za Švico so na voljo le nacionalni podatki, za Lihtenštajn pa informacije niso na voljo) je bil regionalni BDP na prebivalca sistematično višji od povprečja EU-28 in je znašal od 103 % povprečja EU-28 v Hedmark og Oppland do 189 % v Oslo og Akershus (obe regiji sta na Norveškem). Še dve drugi norveški regiji sta imeli BDP na prebivalca, ki je bil več kot 25 % višji od povprečja EU-28 (Agder og Rogaland in Vestlandet), švicarski nacionalni povprečni BDP na prebivalca pa je znašal 155 % povprečja EU-28. Bistveno nižji BDP na prebivalca so večinoma imele države kandidatke (za Črno goro in Srbijo ni informacij), in sicer je Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija zajela BDP na prebivalca, ki je znašal 36 % povprečja EU-28, v Turčiji pa je znašal od nizkih 20 % v jugovzhodni regiji Van, Muş, Bitlis, Hakkari do visokih 80 % v Istanbulu.

Regije v središču:

Luxembourg (LU00), Luksemburg

Luxembourg, Luksemburg
Regija glavnega mesta Luksemburga je ena sama regija NUTS 2. Leta 2011 je imela eno najvišjih ravni BDP na prebivalca, in sicer približno 266 % povprečja EU-28.
Ta podatek je treba previdno obravnavati, saj Luksemburg na splošno velja za eno najbogatejših držav na svetu (na prebivalca), vendar veliko dela opravijo dnevni migranti iz sosednjih držav, in sicer Belgije, Nemčije in Francije. Tako se delež premoženja, ustvarjenega v Luksemburgu, vrne v te države, v katerih dnevni migranti pogosto porabijo delež svojega razpoložljivega dohodka.
© Fotografija: Marcin Szala

Nemška regija Berlin je bila edina regija glavnega mesta, ki je zajela nižjo raven BDP na prebivalca od svojega nacionalnega povprečja

Slika 1 prikazuje porazdelitev BDP na prebivalca leta 2011. Kaže, da so v večini večregionalnih držav članic EU regije glavnega mesta na splošno zajele najvišji povprečni BDP na prebivalca, edine izjeme pa so bile Nemčija, Španija, Italija in Nizozemska. Od navedenih regij je bil Berlin edina regija glavnega mesta, ki je zajela nižjo raven BDP na prebivalca od svojega nacionalnega povprečja. V Španiji je imela regija País Vasco edina višjo raven povprečnega BDP na prebivalca kot Comunidad de Madrid. V Italiji je imela regija glavnega mesta Lacij sedmo najvišjo raven BDP na prebivalca med italijanskimi regijami NUTS 2. Na Nizozemskem sta regiji Groningen in Utrecht zajeli višji povprečni BDP na prebivalca kot regija glavnega mesta Noord-Holland.

Slika 1: Regionalne razlike med bruto domačim proizvodom
(BDP) na prebivalca glede na standard kupne moči
(SKM) po regijah NUTS 2, 2011 (1)
(v % povprečja EU-28, EU-28 = 100) – Vir: Eurostat (nama_r_e2gdp)

V nasprotju pa so bile regije glavnih mest Češke, Irske, Grčije, Madžarske, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovenije in Slovaške edine regije teh držav članic EU, v katerih je bil leta 2011 BDP na prebivalca višji od povprečja EU-28. V Bolgariji je vsaka regija, vključno z regijo glavnega mesta, zajela povprečno raven BDP na prebivalca, ki je bila nižja od povprečja EU-28.

Švedska je bila edina večregionalna država članica, ki je poročala, da je bil BDP na prebivalca v vseh njenih regijah višji od povprečja EU-28

Švedska je bila edina večregionalna država članica EU, ki je poročala, da je bila povprečna raven BDP na prebivalca leta 2011 višja od povprečja EU-28 v vsaki njeni regiji NUTS 2, enako pa je veljalo za regije NUTS 2 na Norveškem. Na Danskem, Irskem (kjer sta le dve regiji NUTS 2), v Avstriji in na Finskem je imela le ena regija nižji BDP na prebivalca od povprečja EU-28.

Večina regij v Franciji in Združenem kraljestvu je leta 2011 zajela povprečne ravni BDP na prebivalca, ki so bile nižje od povprečja EU-28, čeprav so bila njihova nacionalna povprečja razmeroma visoka zaradi visokih vrednosti v regijah glavnega mesta. Tako je bila na primer povprečna raven BDP na prebivalca v regiji Inner London 2,2-krat višja od ravni v regiji Berkshire, Buckinghamshire and Oxfordshire (regija z drugo najvišjo ravnjo BDP na prebivalca v Združenem kraljestvu). Take razlike med regijami glavnega mesta in regijo z drugo najvišjo ravnjo BDP na prebivalca so bile še večje (v relativnem smislu) na Slovaškem in Češkem, saj je bilo povprečje regije Bratislavský 2,6-krat višje od povprečja v regiji Západné Slovensko, povprečje v Pragi pa je bilo 2,3-krat višje od povprečja v regiji Jihovýchod.

Podrobnejša regionalna analiza: BDP na prebivalca v regijah NUTS 3

Premoženje regij glavnih mest je izrazitejše na podrobnejši ravni

Zemljevid 2: Bruto domači proizvod
(BDP) na prebivalca glede na standard kupne moči
(SKM) po regijah NUTS 3, 2011 (1)
(v % povprečja EU-28, EU-28 = 100) – Vir: Eurostat (nama_r_e3gdp) in (nama_r_e3popgdp)

Zemljevid 2 prikazuje informacije o BDP na prebivalca leta 2011 na podrobnejši ravni regij NUTS 3, splošni vzorci pa so razumljivo podobni vzorcem, prikazanim na zemljevidu 1 za regije NUTS 2. Kljub temu je imel v številnih regijah NUTS 3 BDP na prebivalca netipičen vzorec glede na regije višje ravni (NUTS 2), h katerim spadajo. Te razlike so pogosto posledica dotoka dnevnih migrantov iz okoliških območij v osrednje regije NUTS 3, za kar je značilna koncentracija gospodarske dejavnosti na najbolj pozidanih območjih. V poljski regiji glavnega mesta NUTS 2 Mazowieckie je mesto Varšava (Miasto Warszawa, NUTS 3) zajelo povprečni BDP na prebivalca (v SKM), ki je bil skoraj dvakrat višji od povprečja EU-28, vendar nobena preostala regija NUTS 3 znotraj regij NUTS 2 ni zajela ravni, višje od povprečja EU-28.

V regijah NUTS 3 je BDP na prebivalca znašal od 612 % povprečja EU-28 v regiji Inner London – West (Združeno kraljestvo) do 21 % povprečja EU-28 v regiji Vaslui (Romunija) in tako je bilo razmerje med tema dvema skrajnostnima leta 2011 skoraj 30:1 (ki je bilo nekoliko višje kot leta 2010, saj je BDP na prebivalca v regiji Inner London – West hitreje naraščal).

Na lestvici BDP na prebivalca na ravni regij NUTS 3 so prevladovale nemške regije

28 regij NUTS 3 je zajelo povprečen BDP na prebivalca, ki je bil leta 2011 vsaj dvakrat višji od povprečja EU-28. Prva na lestvici je bila regija Inner London – West (z vsaj 3,5-krat višjo povprečno ravnjo BDP na prebivalca kot Inner London – East), sledila pa ji je regija Wolfsburg, Kreisfreie Stadt (v kateri se nahaja sedež skupine Volkswagen), v kateri je bil povprečen BDP na prebivalca več kot štirikrat višji od povprečja EU-28. 21 od 28 regij, v katerih je bil BDP na prebivalca vsaj dvakrat višji od povprečja EU-28, je bilo v Nemčiji, na seznamu pa so bile tudi regije glavnih mest Belgije, Francije, Luksemburga (ena regija na tej ravni analize), Nizozemske in Združenega kraljestva ter francoska regija Hauts-de-Seine (ki meji na Pariz) in nizozemska regija Overig Groningen.

V nasprotju pa je bil BDP na prebivalca manjši od 30 % povprečja EU-28 v 24 regijah NUTS 3. Z izjemo regije Nógrád na severu Madžarske so bile vse regije v Bolgariji (15 regij) ali Romuniji (8 regij).

Spremembe BDP na prebivalca v obdobju 2008–2011

Med finančno in gospodarsko krizo se je BDP na prebivalca v EU-28 znižal z visokih 25 000 SKM leta 2008 na 23 500 SKM leta 2009, nato je leta 2010 deloma okreval na 24 400 SKM in se nato povzpel na raven, ki je bila nekoliko višja od najvišje ravni pred krizama, ter leta 2011 dosegel 25 100 SKM. Regije, ki so se širile razmeroma hitro in v katerih se je BDP na prebivalca zvišal za več kot 5 odstotnih točk glede na povprečje EU-28, so obarvane z najtemnejšim odtenkom na zemljevidu 3, ki prikazuje mero, do katere se je BDP na prebivalca spremenil med letoma 2008 in 2011 (izraženo glede na povprečje EU-28).

Zemljevid 3: Sprememba bruto domačega proizvoda
(BDP) na prebivalca po standardu kupne moči
(SKM) po regijah NUTS 2, 2008–2011 (1)
(razlika v odstotnih točkah med letoma 2011 in 2008 glede na povprečje EU-28) – Vir: Eurostat (nama_r_e2gdp)

Kaže, da ima nacionalno gospodarsko premoženje veliko vlogo pri ugotavljanju regionalne gospodarske uspešnosti

Zanimivo je, da je bil v obdobju 2008–2011 kljub velikim razlikam med povprečnimi ravnmi BDP na prebivalca regij v nekaterih državah članicah vzorec sprememb v gospodarski dejavnosti razmeroma nespremenljiv. V večregionalnih državah članicah EU je BDP na prebivalca hitreje od povprečja EU-28 naraščal v vsaki regiji Belgije, Bolgarije, Nemčije, Madžarske, Avstrije, Poljske in Slovaške (razen v eni regiji, v kateri je BDP na prebivalca naraščal enako hitro kot v EU), prav tako pa se je povečal tudi v večini regij Francije (glede na povprečje EU-28). Nasprotno pa je BDP na prebivalca sistematično upadal (glede na povprečju EU-28) v vsaki regije Irske, Grčije, Španije, Hrvaške, Nizozemske, Portugalske, Slovenije in Združenega kraljestva, prav tako pa so upad ravni BDP na prebivalca (glede na povprečje EU-28) zajele tudi vse italijanske regije razen regij Abruzzo in Provincia Autonoma di Bolzano/Bozen.

Najhitrejša regionalna gospodarska rast je bila zajeta v slovaškem in poljskem glavnem mestu ter jugozahodni Nemčiji

Najvišji stopnji rasti BDP na prebivalca med letoma 2008 in 2011 glede na povprečje EU-28 sta bili zajeti v regijah glavnih mest Slovaške in Poljske, saj sta regiji Bratislavský kraj in Mazowieckie poročali o rasti v višini 18,9 in 17,3 odstotne točke. BDP na prebivalca se je za vsaj 10 odstotnih točk več kot povprečje EU-28 zvišal v devetih drugih regijah, od tega jih je bilo osem v Nemčiji (večina iz južne regije Bavarske), ena regija pa je bila poljska regija Dolnośląskie, ki je na jugozahodu države, največje mesto v regiji pa je Wroclaw.

Po drugi strani je med letoma 2008 in 2011 69 regij zajelo zmanjšanje BDP na prebivalca v višini vsaj 5 odstotnih točk (glede na povprečje EU-28). Med njimi je bilo 20 regij, ki so poročale o zmanjšanju v višini vsaj 10 odstotnih točk, ki so bile večinoma v Grčiji (10 regij) in Združenem kraljestvu (8 regij), čeprav se je dejavnost v veliki meri zmanjšala tudi na Balearih (Španija) in v regiji Groningen (Nizozemska).

Produktivnost dela

V okviru regionalnih računov je produktivnost dela opredeljena kot bruto dodana vrednost v eurih po osnovni ceni na zaposlenega. Zemljevid 4 predstavlja ta kazalnik za regije NUTS 2 leta 2011, rezultati pa so predstavljeni glede na povprečje EU-28. Kadar obstajajo veliki tokovi dnevnih migrantov med regijami, je verjetno, da bodo regije, za katere je značilen neto dotok dnevnih migrantov, kazale nižje ravni bruto dodane vrednosti na zaposlenega kot njihovi količniki za BDP na prebivalca, kar torej pomeni, da bo vrzel med regijami verjetno manjša ob analizi produktivnosti dela. Merila za regionalno produktivnost dela bi v najboljšem primeru upoštevala skupno število opravljenih ur (in ne le preprosto število zaposlenih oseb), vendar je to merilo trenutno pomanjkljivo za več držav članic EU.

Zemljevid 4: Bruto dodana vrednost
(BDV) po osnovnih cenah po regijah NUTS 2, 2011 (1)
(v % povprečja EU-28, EU-28 = 100) – Vir: Eurostat (nama_r_e3vab95r2), (nama_gdp_c) in (nama_r_e2em95hr2)

Finančna središča so zajela najvišje ravni produktivnosti dela

Leta 2011 je bila najvišja raven bruto dodane vrednosti na zaposlenega zajeta v regiji Inner London (ista regija je imela najvišjo raven BDP na prebivalca). Razmeroma visoke ravni produktivnosti dela so lahko povezane z učinkovito rabo delovne sile (brez uporabe večjih vložkov) ali pa so lahko posledica različnih dejavnosti, ki sestavljajo določeno gospodarstvo (saj imajo nekatere dejavnosti višjo raven produktivnosti kot druge). Tako ima sektor finančnih storitev na primer zelo pomembno vlogo v gospodarstvu Londona in za to dejavnost je značilno, da ima zelo visoke ravni produktivnosti. Luksemburg (ena regija na tej ravni analize) in irska regija Southern in Eastern (ki vključuje Dublin), ki sta obe specializirani za finančne storitve, sta bili prav tako med 10 regijami z največjo produktivnostjo dela. Med 10 regij z največjo produktivnostjo dela so spadale še štiri nizozemske regije (regija glavnega mesta Noord-Holland in najbolj konkurenčna regija v EU Utrecht ter regiji Groningen in Zeeland) ter regije glavnih mest Île de France, Région de Bruxelles-Capitale/Brussels Hoofdstedelijk Gewest in Stockholm.

Produktivnost dela je manjša v državah članicah, ki so k EU pristopile leta 2004 ali pozneje

Niti ena regija držav članic , ki so se EU pridružile leta 2004 ali pozneje, ni imela ravni bruto dodane vrednosti na zaposlenega, ki bi bila večja od povprečja EU-28. Ciper (ena regija na tej ravni analize) ter dve regiji glavnih mest Bratislavský kraj in Praga so zajele najvišje ravni bruto dodane vrednosti na zaposlenega med regijami NUTS iz teh 13 držav članic, in sicer v višini približno 80 % povprečja EU-28 leta 2011.

V 45 regijah NUTS 2 je bruto dodana vrednost na zaposlenega znašala manj kot polovico povprečja EU-28 leta 2011. Bile so večinoma v vzhodni in severni Evropi, izjema je bila le regija Centro na Portugalskem. Vsaka bolgarska in madžarska regija, tri baltske države članice (vsaka ena regija na tej ravni analize), vse poljske in romunske regije, razen regij glavnih mest Mazowieckie in Bucureşti – Ilfov, štiri češke regije in dve slovaški regiji so zajele produktivnost dela, ki je znašala manj kot 50 % povprečja EU-28 (kot je na zemljevidu 4 prikazano z najsvetlejšim odtenkom).

Primarni dohodek gospodinjstev

V zadnjih letih poteka vedno več razprav o kakovosti življenja v Evropi, saj mnogo ljudi meni, da se je njihov skupni življenjski standard po začetku finančne in gospodarske krize poslabšal, in sicer zlasti zaradi zmanjšanja realnih plač, večje brezposelnosti, dodatnega bremena, ki ga pomenijo davki ali socialni prispevki, manjše ravni prejemkov ali hitre rasti cen (na primer proizvodov, povezanih z energijo).

Zemljevid 5 prikazuje pregled primarnega dohodka na prebivalca v regijah NUTS 2 za 26 držav članic EU, za Hrvaško in Malto pa podatki niso na voljo. Leta 2011 je primarni dohodek znašal od visokih 32 600 SKMP na prebivalca v regiji Inner London (Združeno kraljestvo) do nizkih 3 200 SKMP v romunski regiji Nord-Est, kar je razmerje 10,2:1. Najvišje in najnižje vrednosti so bile tako zajete v tistih regijah, ki so poročale o najvišjih in najnižjih ravneh BDP na prebivalca.

Zemljevid 5: Primarni dohodek zasebnih gospodinjstev glede na standard kupne moči glede na potrošnjo
(SKMP) po regijah NUTS 2, 2011 (1)
(SKMP na prebivalca) – Vir: Eurostat (nama_r_ehh2inc) in (nama_inc_c)

Visoke ravni primarnega dohodka so bile zajete v južni Nemčiji in na splošno v regijah glavnih mest ter okoli njih

Leta 2011 je 13 regij zajelo primarni dohodek na prebivalca, ki je znašal vsaj 25 000 SKMP. Večina (osem) teh regij je bila v Nemčiji, vključno z regijo Oberbayern, ki je zajela drugo najvišjo vrednost (edina druga regija, ki je poročala o primarnem dohodku na prebivalca, višjem od 30 000 SKMP). Ostalih sedem nemških regij je bilo večinoma na jugu države, izjema je bila le regija Hamburg. Poleg regije Inner London sta med preostale štiri regije, ki niso bile v Nemčiji in so zajele primarni dohodek na prebivalca v višini vsaj 25 000 SKMP, spadali dve regiji, ki sta mejili na belgijsko glavno mesto (Prov. Vlaams-Brabant in Prov. Brabant Wallon) ter regiji glavnih mest Île de France (ki je imela tretjo najvišjo raven primarnega dohodka na prebivalca) in Luksemburg (ena regija na tej ravni analize). Kot pri že prikazanih informacijah o BDP na prebivalca je ena najbolj izrazitih značilnosti zemljevida 5 razmeroma visoka raven primarnega dohodka na prebivalca, ki je bila zajeta v regijah, ki so vsebovale glavna mesta ali mejile na njih.

Po drugi strani je 40 regij NUTS 2 poročalo o primarnem dohodku na prebivalca, ki je znašal manj kot 10 000 SKMP (najnovejši podatki za francosko čezmorsko regijo Guyane so za leto 2009). 9 od 10 regij z najnižjimi ravnmi primarnega dohodka na prebivalca v EU leta 2011 je bilo v Bolgariji in Romuniji, ena regija pa je bila Latvija (ena regija na tej ravni analize). Med preostalimi 30 regijami s primarnim dohodkom na prebivalca, nižjim od 10 000 SKMP, sta bili preostali baltski državi članici (prav tako obe le ena regija), dodatne bolgarske in romunske regije, več madžarskih in poljskih regij ter ena slovaška regija. Med njimi sta bili tudi po dve regiji Grčije in Portugalske, saj so učinki finančne in gospodarske krize bistveno zmanjšali dohodek v teh državah.

Razpoložljivi dohodek

Na zemljevidu 2 so predstavljene informacije o razpoložljivem dohodku zasebnih gospodinjstev, tj. čistem osebnem dohodku, ki ga ljudje lahko porabijo ali varčujejo (po plačilu davkov in prispevkov za socialno varnost in po prejemu socialnih prejemkov). Leta 2011 je najvišji razpoložljivi dohodek na prebivalca zajel Luksemburg (ena regija na tej ravni analize) s 23 800 SKMP. Bil je le nekoliko višji od ravni, zajetih v regiji Oberbayern (Nemčija) in Inner London (Združeno kraljestvo). Te tri regije so bile edine regije v EU, ki so leta 2011 zajele razpoložljiv dohodek na prebivalca, ki je bil višji od 23 000 SKMP.

Najvišjo raven razpoložljivega dohodka leta 2011 je zajel Luksemburg

Najvišja raven razpoložljivega dohodka na prebivalca v Luksemburgu je bila 5,5-krat višja od ravni v romunski regiji Nord-Est (4 300 SKMP) in tako je bila razlika v primerjavi z istim količnikom za primarni dohodek skoraj za polovico manjša kot razlika med regijami z najvišjim in najnižjim primarnim dohodkom na prebivalca, ki je znašala 10,2:1. Razpoložljiv dohodek na prebivalca večine regij je na splošno nižji od zadevnega podatka za primarni dohodek na prebivalca, kar je posledica posredovanja države (prerazporeditve). To velja zlasti v regijah, za katere je značilno, da imajo prejemnike najvišjih dohodkov (pogosto regije glavnih mest), saj se davki in prispevki za socialno varstvo običajno višajo kot funkcija dohodka.

Zemljevid 2: Razpoložljivi dohodek zasebnih gospodinjstev glede na standard kupne moči glede na potrošnjo
(SKMP) po regijah NUTS 2, 2011 (1)
(SKMP na prebivalca) – Vir: Eurostat (nama_r_ehh2inc)

Slika 2 prikazuje, da so regije glavnih mest pogosto zajele najvišje ravni razpoložljivega dohodka, čeprav je bil ta vzorec manj očiten v državah članicah EU z najvišjimi ravnmi razpoložljivega dohodka. V Belgiji in Nemčiji je bil razpoložljiv dohodek na prebivalca v regiji glavnega mesta manjši od nacionalnega povprečja, v Avstriji pa je bil na podobni ravni kot nacionalno povprečje. Regije glavnih mest Španije, Italije, Nizozemske in Finske so zajele razpoložljivi dohodek na prebivalca, ki je bil višji od njihovih nacionalnih povprečij, vendar je v vsaki državi vsaj ena regija zajela višjo raven razpoložljivega dohodka na prebivalca.

Razporeditev razpoložljivega dohodka v regijah držav članic EU je bila razmeroma enaka, izjema so bile le regije glavnih mest

Razporeditev razpoložljivega dohodka na prebivalca se med vsemi regijami posamezne države članice EU pogosto ni zelo razlikovala, izjema pa so bile le regije glavnih mest. To je veljalo zlasti v Avstriji in nordijskih državah članicah, v katerih je bila razporeditev razmeroma enaka. V nasprotju in ponovno z izjemo regij glavnih mest pa so bile največje razlike med razpoložljivim dohodkom na prebivalca v regijah posamezne države članice EU zajete v Franciji in Italiji, in sicer vsaj deloma zaradi razmeroma nizkih vrednosti v francoskih čezmorskih regijah ter velikih razlik med dohodkom na severu in jugu Italije.

Primerjava med primarnim dohodkom in razpoložljivim dohodkom kaže, da ima država pogosto lahko izenačevalni vpliv, in sicer s konvergenco razpoložljivega dohodka na prebivalca med „bogatimi“in „revnimi“ regijami. Tako se je na primer v Belgiji primarni dohodek na prebivalca prebivalcev razmeroma bogate regije Prov. Vlaams-Brabant zmanjšal za 7 100 SKMP, primarni dohodek prebivalcev Prov. Hainaut (nekdanjega industrijskega središča, specializiranega za pridobivanje premoga ter proizvodnjo železa in jekla) pa se je v povprečju zmanjšal za 1 900 SKMP. Podobno je potekal prenos dohodka iz severnih italijanskih regij v južne italijanske regije, tak prenos pa je bil očiten tudi na pretežno podeželskih območjih osrednje in zahodne Španije, v nekdanjih industrijskih središčih in odročnih zahodnih regijah Združenega kraljestva ter vzhodnih regijah Nemčije, Madžarske in Poljske.

Čeprav je večina regij NUTS 2 poročala, da je bil razpoložljiv dohodek na prebivalca nižji od primarnega dohodka na prebivalca, je bil v 51 regijah razpoložljiv dohodek na prebivalca višji od primarnega dohodka zaradi socialnih ugodnosti in drugih prenosov. To je veljalo za vseh 13 grških regij razen ene (izjema je bila regija Notio Aigaio), sedem regij Združenega kraljestva, šest regij Poljske, pet regij Bolgarije, Portugalske in Romunije, štiri regije Madžarske, dve regiji Nemčije ter eno regijo Irske, Španije, Francije, Italije in Slovaške.

Regije v središču:

Mazowieckie (PL12), Poljska

Trg kraljevske palače, Varšava
Regija glavnega mesta Poljske je v obdobju 2008–2011 zajela najvišjo rast razpoložljivega dohodka v regijah NUTS 2 v EU-28. Razpoložljivi dohodek vsakega prebivalca v regiji se je v povprečju povečal za 2 600 SKMP.
Tudi poljska regija Śląskie je bila med tremi regijami EU z najvišjo rastjo razpoložljivega dohodka, za vsaj 1 000 SKMP pa se je dohodek povečal v 14 regijah od 16 poljskih regij NUTS 2.
© Fotografija: Shalom Alechem

Najvišje rasti razpoložljivega dohodka so bile zajete v Nemčiji in na Poljskem

Zemljevid 6 prikazuje spremembo razpoložljivega dohodka na prebivalca v regijah NUTS 2 v obdobju 2008–2011, vendar je treba upoštevati, da za Hrvaško, Ciper, Malto in francoske čezmorske regije podatki niso na voljo. Najbolj očiten vzorec, prikazan na zemljevidu, je razmeroma visoka rast razpoložljivega dohodka v Nemčiji in na Poljskem, ki sta med državami članicami EU, ki sta jih finančna in gospodarska kriza najmanj prizadeli. Najvišjo rast razpoložljivega dohodka med vsemi regijami NUTS 2, za katere so bili podatki na voljo, je zajela poljska regija glavnega mesta Mazowieckie.

Zemljevid 6: Sprememba razpoložljivega dohodka zasebnih gospodinjstev glede na standard kupne moči glede na potrošnjo
(SKMP) po regijah NUTS 2, 2008–2011 (1)
(razlika med SKMP na prebivalca v obdobju 2008–2011) – Vir: Eurostat (nama_r_ehh2inc)

Poleg nemških in poljskih regij so rast razpoložljivega dohodka na prebivalca v višini vsaj 1 500 SKMP v obdobju 2008–2011 (kot je prikazano z najtemnejšim odtenkom) zajele le še bolgarska regija Yugoiztochen in regije glavnih mest Madžarske, Slovaške in Finske.

Razpoložljivi dohodek se je zmanjšal za več kot 1 000 SKMP v vseh regijah z izjemo ene grške

V 29 regijah v EU-28 se je razpoložljivi dohodek na prebivalca v obdobju 2008–2011 zmanjšal za več kot 1 000 SKMP (kot je na zemljevidu 6 prikazano z najsvetlejšim odtenkom). Razpoložljivi dohodek se je najbolj zmanjšal v nekaterih državah članicah EU, ki jih je finančna in gospodarska kriza najbolj prizadela, in sicer v skoraj vseh grških regijah (regija Notio Aigaio je bila ponovno edina izjema), največji upad pa je bil poleg tega zajet v Združenem Kraljestvu (v osmih regijah, tudi v regijah Inner London in Outer London), Španiji (v štirih regijah) ter regijah glavnih mest Irske in Romunije.

Viri in razpoložljivost podatkov

Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov (ESR) zagotavlja metodologijo za regionalne račune v EU. ESR 95 je popolnoma skladen s svetovnimi smernicami za nacionalne račune, sistemom nacionalnih računov 1993 (1993 SNR). Po mednarodnem dogovoru o posodobljeni različici SNR leta 2008 je bil pregledan tudi ESR. Ta pregled je opisan v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (št. 549/2013). Dodatne informacije o prehodu z ESR 95 na ESR 2010 so predstavljene na spletnem mestu Eurostata (v angleščini).

Definícia indikátor

Bruto domači proizvod (BDP) je osrednje merilo nacionalnih računov, ki povzema gospodarski položaj države ali regije. Izračuna se lahko z različnimi pristopi: proizvodnim pristopom, odhodkovnim pristopom in dohodkovnim pristopom. Vendar pa na regionalni ravni odhodkovnega pristopa ni mogoče uporabiti, saj bi zahteval merjenje regionalnega izvoza in uvoza, kar v državah članicah EU ni mogoče.

Primarni dohodek zasebnih gospodinjstev je dohodek, ki ga neposredno ustvarjajo tržne transakcije. Običajno vključuje dohodek iz plačanega dela in samozaposlitve ter dohodek v obliki obresti, dividend in rent, pri čemer se obresti in rente, ki jih je treba plačevati, zajamejo kot negativne postavke.

Razpoložljivi dohodek se izračuna iz primarnega dohodka tako, da se prištejejo vsi socialni prispevki in denarni transferji (iz prerazporeditve države) ter odštejejo dohodnina in prispevki za socialno varstvo in podobni transferji, kot tak pa izraža čisti osebni dohodek.

Paritete kupne moči

Regionalni BDP se izračuna v lokalni valuti zadevne regije (in s tem države). BDP se lahko za lažjo primerjavo pretvori v skupno valuto, na primer v eure ali dolarje.

Devizni tečaji izražajo mnoge dejavnike, povezane s ponudbo in povpraševanjem na valutnih trgih, na primer mednarodno trgovino, napovedi o inflaciji ter razlike v obrestnih merah. Vendar devizni tečaji ne kažejo vseh razlik v ravni cen med državami. Za nadomestitev tega učinka se BDP lahko s pretvorbenimi faktorji, t. i. paritetami kupne moči (PKM), pretvori v umetno skupno valuto, imenovano standard kupne moči (SKM), kar omogoči primerjavo kupne moči različnih nacionalnih valut. Tudi znotraj valutne unije, kot je euroobmočje, enotna valuta še vedno kaže različno kupno moč držav, odvisno od nacionalnih ravni cen.

Na splošno ima uporaba serij SKM namesto serij, ki temeljijo na euru, izravnalni učinek, saj imajo regije z zelo visokim BDP na prebivalca v eurih pogosto tudi razmeroma visoke ravni cen (npr. življenjski stroški v središču Pariza ali Londona so na splošno višji kot življenjski stroški na podeželskih območjih EU). Izračuni BDP na prebivalca, ki temeljijo na serijah SKM namesto na euro serijah, lahko povzročijo znatne razlike pri razvrstitvi regij.

Ozadje

Merjenje gospodarskega razvoja

Gospodarski razvoj se običajno izraža v BDP, ki se v regionalnem okviru lahko uporablja za merjenje makroekonomskih dejavnosti in rasti ter zagotavlja podlago za primerjavo med regijami. BDP je prav tako pomemben kazalnik z vidika politike, saj je ključen za določanje obsega prispevka vsake države članice v proračun EU, triletna povprečja BDP pa se uporabljajo za določanje regij, ki bi morale biti upravičene do podpore iz strukturnih skladov EU.

BDP na prebivalca se pogosto šteje za nadomestni kazalnik skupnega življenjskega standarda. Vendar se v razpravah o politiki ne bi smeli zanašati nanj kot na edini vir informacij, saj BDP ne upošteva zunanjih dejavnikov, kot sta okoljska trajnost ali socialna vključenost, ki vedno bolj veljata za pomembna dejavnika za kakovostno življenje.

S tem vprašanjem se je ukvarjalo več mednarodnih pobud in avgusta 2009 je Evropska komisija sprejela sporočilo z naslovom „BDP in več: merjenje napredka v svetu, ki se spreminja“ (COM(2009) 433 final), v katerem so opisani številni ukrepi za izboljšanje in dopolnitev meril za BDP. V njem je opozorila, da bi moral biti BDP izrecno dopolnjen s statistiko o drugih gospodarskih, družbenih in okoljskih vprašanjih, od katerih je odvisno dobro počutje posameznikov. Nedavni razvoj teh dopolnilnih kazalnikov je opisan v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Progress on ‘GDP and beyond’ actions (v angleščini, „Napredek ukrepov ‚BDP‘ in več‘“) (SWD(2013) 303 final), v katerem je potrjen javni interes v zvezi s širšimi merili za BDP, vključno na regionalni in lokalni ravni.

Ekonomske politike

Kot je omenjeno v uvodnem članku, je regionalna politika EU oblikovana tako, da spodbuja solidarnost in kohezijo, tako da lahko vsaka regija čim bolj izkoristi svoje možnosti, izboljša konkurenčnost in zaposlovanje ter da se čim hitreje izboljša življenjski standard „revnih“ regij ter doseže povprečje EU.

Razlike med regijami so lahko posledica mnogih dejavnikov, med drugim geografske oddaljenosti ali redko poseljenega prebivalstva, socialnih in gospodarskih sprememb ali vpliva nekdanjih gospodarskih sistemov. Te razlike se lahko med drugim kažejo v socialni prikrajšanosti, nizkokakovostnih storitvah zdravstvenega varstva ali izobraževanja, višji stopnji brezposelnosti ali neustrezni infrastrukturi.

Cilj regionalne politike EU je podpirati širšo agendo strategije Evropa 2020 za spodbujanje trajnostne rasti in ustvarjanja delovnih mest. Tako se v skladu s cilji strategije Evropa 2020 z regionalnimi finančnimi sredstvi izvajajo naložbe v vse regije EU. V središču je zagotavljanje podpore številnim pobudam, oblikovanim za izboljšanje gospodarske uspešnosti, kot so na primer inovacije in raziskave, trajnostni razvoj ter ustvarjanje prijaznega okolja za zagon malih podjetij.

Več kot tretjina proračuna EU je namenjena kohezijski politiki, katere cilj je odpraviti gospodarske, socialne in ozemeljske razlike v EU tako, da se na primer zagotovi pomoč prestrukturiranju propadajočih industrijskih območij ali diverzifikaciji podeželskih območij. Tako se poskuša z regionalno politiko EU izboljšati konkurenčnost regij, spodbujati njihovo gospodarsko rast in ustvarjati nova delovna mesta. Regionalna politika EU je politika naložb, ki podpirajo ustvarjanje delovnih mest, konkurenčnost, gospodarsko rast, boljšo kakovost življenja in trajnostni razvoj. Te naložbe podpirajo izvajanje strategije Evropa 2020, regionalna politika pa kaže tudi solidarnost EU z manj razvitimi državami in regijami, saj so sredstva namenjena državam, regijam in gospodarskim sektorjem, v katerih so mogoče največje izboljšave.

V obdobju 2014–2020 se je kohezijska politika EU preusmerila (v angleščini) ter osredotočila na čim večjo rast in delovna mesta. V obdobju 2014–2020 bo EU v evropske regije skupaj vložila 351 milijard EUR. Naložbe bodo potekale v vseh regijah, vendar so bile sprejete reforme politike, s katerimi so se spremenile ravni podpore glede na novo opredeljeno razvrstitev regij:

manj razvite regije (BDP < 75 % povprečja EU-27),
regije v tranziciji (BDP < 75 %–90 % povprečja EU-27) in
bolj razvite regije (BDP > 90 % povprečja EU-27).

Regionalna politika EU si prizadeva, da bi vsaka regija čim bolj izkoristila svoje možnosti, in sicer z izboljšanjem konkurenčnosti in zvišanjem življenjskega standarda v najrevnejših regijah na povprečje EU (konvergenca). Regionalna ekonomska politika si prizadeva za spodbujanje naložb v regijah z izboljšanjem dostopnosti, zagotavljanjem kakovostnejših storitev in ohranjanjem okolja, s čimer bi se spodbudile inovacije in podjetništvo ter ustvarjanje novih delovnih mest in odpravljale razlike, ki se lahko izražajo v socialni prikrajšanosti, slabih stanovanjskih razmerah, izobraževanju in zdravstvenem varstvu, višji brezposelnosti ali neustrezni infrastrukturi.