AA+A++NatisniZemljevid straniRSSRSS

Cilji strategije Evropa 2020

Pikado puščice v središču tarče © iStockphoto

Evropska unija si je postavila pet krovnih ciljev, da bi lažje merila napredek pri uresničevanju strategije Evropa 2020.

Te vseevropske cilje so države članice preoblikovale v nacionalne cilje, pdf - 307 KB [307 KB] български (bg) čeština (cs) dansk (da) Deutsch (de) eesti keel (et) ελληνικά (el) English (en) español (es) français (fr) italiano (it) latviešu valoda (lv) lietuvių kalba (lt) magyar (hu) Malti (mt) Nederlands (nl) polski (pl) português (pt) română (ro) slovenčina (sk) suomi (fi) svenska (sv) , ki ustrezajo različnim razmeram v državah.

Pet ciljev za EU do leta 2020

  1. 1. Zaposlovanje
    • 75-odstotna zaposlenost aktivnega prebivalstva, starega od 20 do 64 let.
  2. 2. Raziskave in razvoj ter inovacije:
    • 3 % BDP EU za (javne in zasebne) naložbe v raziskave in razvoj ter inovacije.
  3. 3. Podnebne spremembe in energija:
    • za 20 % manj izpustov toplogrednih plinov (ali celo za 30 % pod ugodnimi pogoji) kot leta 1990,
    • 20 % energije iz obnovljivih virov,
    • 20 % večja energetska učinkovitost.
  4. 4. Izobraževanje:
    • manj kot 10 % mladih, ki opustijo šolanje,
    • vsaj 40 % oseb med 30. in 34. letom z visokošolsko izobrazbo.
  5. 5. Revščina in socialna izključenost:
    • vsaj 20 milijonov manj revnih in socialno izključenih prebivalcev.

Na vrh

 

Značilnosti ciljev

  • Na splošno opredelijo pričakovane dosežke EU do leta 2020 na najpomembnejših področjih.
  • Preoblikovani so v nacionalne cilje pdf - 307 KB [307 KB] български (bg) čeština (cs) dansk (da) Deutsch (de) eesti keel (et) ελληνικά (el) English (en) español (es) français (fr) italiano (it) latviešu valoda (lv) lietuvių kalba (lt) magyar (hu) Malti (mt) Nederlands (nl) polski (pl) português (pt) română (ro) slovenčina (sk) suomi (fi) svenska (sv) , ki državam pomagajo oceniti napredek pri doseganju skupnih ciljev.
  • Ne pomenijo delitve bremena, ampak skupno uresničevanje s kombinacijo nacionalnih in evropskih ukrepov.
  • So medsebojno povezani in dopolnjujoči:
    • boljša izobrazba izboljša zaposljivost in znižuje revščino,
    • več raziskav in inovacij v gospodarstvu, skupaj z učinkovitejšimi viri, pomeni boljšo konkurenčnost in nova delovna mesta,
    • naložbe v čistejše tehnologije so del boja proti podnebnim spremembam ter ustvarjajo nova podjetja in delovna mesta.

Na vrh