Archive:Plače in stroški dela

Podatki za avgusta 2012. Najnovejši podatki: Dodatne informacije Eurostat, Glavne tabele in Podatkovna zbirka. Angleška različica je novejša.

Tabela 1: Dohodki v gospodarstvu
(povprečna letna bruto plača zaposlenih s polnim delovnim časom), 2008–2010 (1)
(EUR) – Vir: Eurostat (earn_gr_nace2)

Slika 1: Povprečna letna bruto plača zaposlenih s polnim delovnim časom, 2006 (1)
(EUR) – Vir: Eurostat (earn_ses_adeci)

Slika 2: Zaposleni z nizkimi plačami – zaposleni s polnim delovnim časom, ki zaslužijo manj kot dve tretjini povprečne letne bruto plače, 2006 (1)
(% zaposlenih) – Vir: Eurostat (earn_ses_adeci)

Slika 3: Razmerje med plačami žensk in plačami moških, 2010 (1)
(razlika v % med povprečno bruto plačo na uro zaposlenih moških in zaposlenih žensk, izraženo kot % bruto plače moških, v neprilagojeni obliki) – Vir: Eurostat (tsdsc340)

Slika 4: Minimalna plača, z dne 1. julija 2012 (1)
(EUR na mesec) – Vir: Eurostat (tps00155)

Slika 5: Davčna stopnja zaposlenih z nizkimi plačami – davčna obremenitev stroškov dela, 2010
(%) – Vir: Eurostat (earn_nt_taxwedge)

Tabela 2: Kazalniki davčne stopnje zaposlenih z nizkimi plačami, leti 2005 in 2010
(%) – Vir: Eurostat (earn_nt_taxwedge), (earn_nt_unemtrp) in (earn_nt_lowwtrp)

Slika 6: Povprečni stroški dela na uro v gospodarstvu, 2010 (1)
(v evrih) – Vir: Eurostat (lc_an_cost_r2)

Slika 7: Prikaz stroškov dela v gospodarstvu, 2010 (1)
(delež skupnih stroškov dela v %) – Vir: Eurostat (lc_an_struc_r2) in (lc_an_struc)

V tem članku je predstavljena primerjava plač in stroškov dela (izdatki delodajalca za osebje) v državah članicah Evropske unije (EU) in v državah kandidatkah EU ter državah Efte.

Raven in struktura plač in stroškov dela sta pomembna makroekonomska kazalnika, ki ju uporabljajo oblikovalci politik, delodajalci in sindikati za ocenjevanje pogojev povpraševanja in ponudbe na trgu dela.

Glavne statistične ugotovitve

Bruto plače

Med državami članicami EU je bila leta 2010 povprečna bruto letna plača zaposlenega s polnim delovnim časom v podjetjih z deset zaposlenimi ali več najvišja na Danskem (58 840 EUR), sledijo ji Luksemburg (49 316 EUR), Nizozemska (45 215 EUR), Irska (45 207 EUR, leta 2009), Belgija (43 423 EUR) in Nemčija (42 400 EUR). Najnižja povprečna bruto letna plača je bila v Romuniji (5 891 EUR) in Bolgariji (4 396 EUR) – glej Tabelo 1.

Leta 2006 je bila razporeditev mediane letnega zaslužka med državami članicami EU podobna (glej Sliko 1), pri čemer so bile v vseh državah povprečne plače večje od mediane plač (ker osebe z zelo visokimi plačami bolj vplivajo na povprečje kot na mediano). Delež zaposlenih z nizkimi plačami je bil leta 2006 najvišji v Latviji, in sicer 30,9 %, več kot vsak četrti zaposleni pa se je v to skupino uvrstil tudi v Litvi, Bolgariji in Romuniji (glej Sliko 2).

Razmerje med plačami žensk in plačami moških

Kljub nekolikšnemu napredku je razlika med povprečnimi plačami žensk in plačami moških v EU-27 še vedno velika. V EU-27 so ženske leta 2010 v povprečju prejele za 16,4 % manjše plačilo od moških. Najmanjše razlike med povprečnimi plačami žensk in plačami moških so bile zajete v Sloveniji, na Poljskem, v Italiji, na Malti in v Belgiji (manj kot 9 %). Največje razlike med plačami žensk in plačami moških so bile ugotovljene v Estoniji (leta 2008), na Češkem in v Avstriji (vse več kot 25 %). K tem razlikam med plačami žensk in plačami moških lahko prispevajo različni dejavniki, kot so razlike v stopnjah delovne aktivnosti delovne sile, razlike v poklicih in dejavnostih, pri katerih običajno prevladujejo moški ali ženske, razlike v stopnji zaposlenosti za krajši delovni čas med moškimi in ženskami, kot tudi odnos kadrovskih oddelkov v zasebnih in javnih podjetjih do poklicnega razvoja in neplačanega/porodniškega dopusta.

Minimalne plače

S 1. julijam 2012 nacionalna zakonodaja v 20 državah članicah EU (vse razen Danske, Nemčije, Italije, Cipra, Avstrije, Finske in Švedske), pa tudi na Hrvaškem in v Turčiji, z zakonom ali nacionalnim medpanožnim sporazumom določa minimalno plačo.

Mesečna minimalna plača je julija 2012 znatno nihala (glej Sliko 4), in sicer od 1 801 EUR na mesec v Luksemburgu do 148 EUR v Bolgariji. Po prilagoditvi glede na kupno moč držav članic so se razlike med njimi zmanjšale z razmerja 12:1 v EUR (primerjava držav z najvišjo in najnižjo plačo) na razmerje 5:1 z vidika standarda kupne moči (SKM), pri čemer je bila največja minimalna plača v Luksemburgu (SKM 1 478), najnižja pa v Romuniji (SKM 272)

Neto plače in davčna obremenitev

Informacije v zvezi z davčno obremenitvijo merijo obremenitev, ki jo davki in prispevki za socialno varnost pomenijo za stroške dela – te informacije so na Sliki 5 prikazane glede na zaposlene z nizkimi plačami. Davčna obremenitev stroškov dela za EU-27 je bila leta 2010 39,3 %, kar je bilo nekoliko nižje kot pred petimi leti. Najvišje davčne obremenitve za zaposlene z nizkimi plačami so bile leta 2010 ugotovljene v Belgiji, Franciji, Nemčiji, na Madžarskem, v Italiji, Latviji, Avstriji, Romuniji in na Švedskem (vse nad 40 %). Najnižje davčne obremenitve za zaposlene z nizkimi plačami pa so bile ugotovljene na Cipru (11,9 %, leta 2007) in Malti (18,1 %); Edine države članice, ki so sporočile davčno obremenitev za zaposlene z nizkimi plačami med 20 % in 30 %, so bile Združeno kraljestvo, Luksemburg in Irska.

Med državami članicami EU v obdobju od leta 2005 do 2010 ni bilo jasnega vzorca razvoja davčne obremenitve za zaposlene z nizkimi plačami (glej Tabelo 2) – davčna obremenitev se je v 13 državah članicah povečala, v 12 zmanjšala, v dveh pa ostala nespremenjena. Najbolj se je davčna obremenitev zmanjšala na Nizozemskem in Švedskem, in sicer za 7,6 oziroma 6,0 odstotne točke. Po drugi strani se je davčna obremenitev razmeroma hitro povečala v Franciji (za 4,1 odstotne točke), na Irskem, v Italiji in Latviji pa od 1 do 2 odstotni točki.

Ostali trije kazalniki, predstavljeni v Tabeli 2, prikazujejo, kolikšen delež bruto plač se zmanjša zaradi davkov (višje davčne stopnje in prispevki za socialno varnost in/ali zmanjšanje ali izguba nadomestil), ko se ljudje ponovno zaposlijo ali napredujejo od nižjih k višjim dohodkom. Skupni podatki za EU-27 kažejo, da je bilo med letoma 2005 in 2010 manj spodbude za zaposlene z nizkimi plačami, da bi poiskali bolje plačano zaposlitev, saj bi se višji delež njihovih dohodkov zmanjšal zaradi davka; v istem obdobju ni bilo spremembe v deležu dohodkov, ki bi se zmanjšali zaradi davka, pri brezposelnih osebah, ki so našle zaposlitev.

Stroški dela

Povprečni stroški dela na uro (glej Sliko 6) in struktura stroškov dela (glej Sliko 7) so se leta 2010 med državami članicami EU precej razlikovali. Stroški dela na uro v gospodarstvu so se gibali od 38,44 EUR na Danskem, 37,70 EUR v Belgiji in 35,99 EUR na Švedskem do 3,10 EUR v Bolgariji in 4,20 EUR v Romuniji. Ti podatki poleg sredstev za zaposlene (dohodkov) zajemajo tudi stroške poklicnega usposabljanja, druge izdatke ter davke in subvencije, ki jih plačajo ali prejemajo podjetja.

Kot prikazuje Slika 7, so bile velike razlike tudi v porazdelitvi stroškov dela (plače v primerjavi s prispevki za socialno varnost in drugimi stroški dela, ki jih plača delodajalec). Najvišji stroški dela, povezani s plačami, so bili na Malti (92,1 %), znatno več kot v naslednji državi v tabeli, Danski (87,2 %). Na repu seznama so se znašle Švedska, Francija in Belgija, kjer plače predstavljajo nekoliko več od dveh tretjin stroškov dela. Tako imajo te tri države največji delež (skupnih) stroškov dela, povezanih s prispevki za socialno varnost in drugimi stroški dela, ki jih plača delodajalec, in sicer približno tretjino (33 %).

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Bruto plače

Bruto plače predstavljajo največji del stroškov dela – podatki veljajo za povprečno (srednjo) letno bruto plačo. Najpomembnejše opredelitve glede plač so v Uredbi Komisije (ES) št. 1738/2005 z dne 21. oktobra 2005. Bruto plača zajema plačilo v denarju, ki ga delodajalec neposredno izplača, pred odbitkom davkov in prispevkov za socialno varnost, ki jih plačajo prejemniki plače in jih zadrži delodajalec. Vključene so vse bonitete, ne glede na to, ali so redno izplačane (13. in 14. plača, regres za dopust, delitev dobička, nadomestilo za neizkoriščeni dopust, občasne provizije itd.). Predstavljeni podatki so za zaposlene s polnim delovnim časom v gospodarstvu (klasifikacija NACE Rev. 2, področja od B do N). Statistična enota je podjetje ali lokalna enota. Populacijo sestavljajo vse enote, a je v večini držav omejena na podjetja z najmanj desetimi zaposlenimi.

Podatki o povprečnih plačah temeljijo na letnih bruto plačah in predstavljajo povprečne plače zaposlenih s polnim delovnim časom v podjetjih z desetimi ali več zaposlenimi. Zaposleni z nizkimi plačami so zaposleni s polnim delovnim časom, ki zaslužijo manj kot dve tretjini povprečne letne bruto plače.

Razmerje med plačami žensk in plačami moških

Razlika med plačami žensk in plačami moških v neprilagojeni obliki je opredeljena kot razlika med povprečno bruto plačo na uro plačanih zaposlenih moških in plačanih zaposlenih žensk, izražena kot odstotek povprečne bruto plače na uro plačanih zaposlenih moških. Metodologija za pripravo tega kazalnika se je pred kratkim spremenila in zdaj temelji na podatkih, zbranih iz raziskovanja o strukturi plač (ASP), in ne več na neharmoniziranih virih podatkov.

Po novi metodologiji neprilagojeni kazalnik razmerja med plačami žensk in plačami moških zajema vse zaposlene (brez omejitev starosti in števila opravljenih ur) v podjetjih (z najmanj desetimi zaposlenimi) na področju industrije, gradbeništva in storitev (kot je zajeto v klasifikaciji NACE Rev. 2, področja od B do S, razen O). Nekatere države zagotavljajo informacije tudi za področje O klasifikacije NACE Rev. 2 (javna uprava, obramba; obvezno socialno zavarovanje), vendar to ni obvezno. Informacije so na voljo tudi z analizo glede na gospodarski sektor (javni ali zasebni), delovni čas (poln ali krajši) in starost zaposlenih.

Minimalne plače

Statistika minimalnih plač se nanaša na mesečne nacionalne minimalne plače; objavljeni podatki kažejo plačo na dan 1. januarja in 1. julija za vsako leto. Nacionalna minimalna plača je uveljavljena z zakonom, pogosto na podlagi posvetovanj s socialnimi partnerji ali pa neposredno z nacionalnim medpanožnim sporazumom. Nacionalna minimalna plača se običajno uporablja za vse zaposlene ali vsaj veliko večino zaposlenih v državi. Minimalna plača je bruto znesek, torej pred odbitkom dohodnine in prispevkov za socialno varnost; ti odbitki se razlikujejo od države do države. V nekaterih državah osnovna nacionalna minimalna plača ni določena na mesečni, pač pa na urni ali tedenski osnovi. Za te države so urne ali tedenske postavke pretvorjene v mesečne postavke glede na konverzijski količnik, ki ga predložijo države neposredno:

Irska: urna postavka x 39 ur x 52 tednov / 12 mesecev;
Francija za podatke od januarja 1999 do januarja 2005: urna postavka x 39 ur x 52 tednov / 12 mesecev; za podatke od julija 2005: urna postavka x 35 ur x 52 tednov / 12 mesecev;
Malta : tedenska postavka x 52 tednov / 12 mesecev;
Združeno kraljestvo: (urna postavka x število povprečnih osnovnih plačanih ur na teden za zaposlene s polnim delovnim časom v vseh sektorjih x 52,18 tednov) / 12 mesecev;
Združene države: urna postavka x 40 ur x 52 tednov / 12 mesecev.

Poleg tega so bili podatki prilagojeni, da se upoštevajo primeri, ko se minimalna plača izplačuje za več kot 12 mesecev letno (kot je v Grčiji, Španiji in na Portugalskem, kjer se izplačuje za 14 mesecev na leto).

Neto plače in davčne stopnje

Neto plače izhajajo iz bruto plač in predstavljajo del plačila, ki ga zaposleni lahko dejansko obdržijo in porabijo ali prihranijo. Neto plača v primerjavi z bruto plačo ne vsebuje prispevkov za socialno varnost in davkov, vsebuje pa družinske dodatke.

Kazalniki davčnih stopenj (davčna obremenitev stroškov dela, past brezposelnosti in past nizkih plač) spremljajo privlačnost dela. Davčna obremenitev stroškov dela je opredeljena kot dohodnina na bruto plačo plus prispevki za socialno varnost, ki jih plačata zaposleni in delodajalec, izraženo v odstotku skupnih stroškov dela. Ta kazalnik je pripravljen za samske osebe brez otrok, ki zaslužijo 67 % povprečne plače delavca v gospodarstvu (NACE Rev. 2, področja od B do N). Past brezposelnosti meri, kolikšen je delež bruto plače, ki se zmanjša zaradi višjega davka in prispevkov za socialno varnost ter ukinitve nadomestila za brezposelnost in drugih ugodnosti, ko se brezposelna oseba zaposli; opredeljena je kot razlika med bruto plačo in povečanjem neto dohodka ob prehodu iz brezposelnosti v zaposlitev, izraženo v odstotku bruto plače. Ta kazalnik je pripravljen za samske osebe brez otrok, ki zaslužijo 67 % povprečne plače delavca v gospodarstvu (NACE Rev. 2, področja od B do N). Past nizkih plač meri, kolikšen je delež (odstotek) bruto plače, ki se zmanjša zaradi davka od dohodka, prispevkov za socialno varnost in ukinitve nadomestil, ko se bruto plača poveča s 33 % na 67 % povprečne plače delavca v gospodarstvu (NACE Rev. 2, področja od B do N). Ta kazalnik je pripravljen za samske osebe brez otrok in tudi za pare z enim dohodkom in dvema otrokoma, starima med 6 in 11 let.

Stroški dela

Stroški dela so opredeljeni kot izdatek delodajalca, povezan z zaposlovanjem osebja. Zajemajo nadomestila zaposlenim (vključno s plačami v denarju in v naravi, prispevki delodajalcev za socialno varnost), stroške poklicnega usposabljanja in druge izdatke (kot so stroški zaposlovanja, izdatki za delovna oblačila in davki na zaposlovanje, ki veljajo za stroške dela, zmanjšani za prejete subvencije). Te komponente stroškov dela in njihovi elementi so opredeljeni v Uredbi Komisije (ES) št. 1737/2005 z dne 21. oktobra 2005. Podatki se navezujejo na tri osrednje kazalnike:

povprečne mesečne stroške dela, opredeljene kot skupne stroške dela na mesec, deljeno z ustreznim številom zaposlenih, izraženo v obliki enot ekvivalenta polnega delovnega časa;
povprečne stroške dela na uro, opredeljene kot skupne stroške dela, deljeno z ustreznim številom opravljenih ur;
strukturo stroškov dela (plač; prispevkov delodajalcev za socialno varnost; drugih stroškov dela), izraženo kot odstotek skupnih stroškov dela.

Ozadje

Struktura in razvoj stroškov dela in dohodkov sta pomembna elementa vsakega trga dela, ki odražata ponudbo dela posameznikov in povpraševanje podjetij po delovni sili.

Oblikovalci politik so se na boj proti revščini in socialni izključenosti osredotočili tako, da spodbujajo ljudi k (ponovni) zaposlitvi. Vendar se je v razpravah o politiki pojavila skupina „zaposlenih z nizkimi plačami“ oziroma „revnih zaposlenih“. Zaradi velikih razlik v dohodkih v EU namreč okoli 12,1 % zaposlenih ogroža revščina ali socialna izključenost, zato imajo znatne težave pri ohranjanju minimalnih življenjskih standardov.

Nekateri dejavniki, ki lahko vsaj delno razložijo razmerje med plačami žensk in plačami moških, vključujejo področno in poklicno razlikovanje, izobraževanje in usposabljanje, zavedanje in preglednost ter neposredno diskriminacijo. Razlike med plačami žensk in plačami moških odražajo tudi druge neenakosti – predvsem nesorazmeren delež družinskih obveznosti žensk in s tem povezane težave pri usklajevanju delovnih obveznosti in zasebnega življenja. Številne ženske delajo s krajšim delovnim časom in imajo nestandardne pogodbe; čeprav jim to omogoča, da ostanejo na trgu dela, medtem ko skrbijo za družino, pa lahko negativno vpliva na njihovo plačo, poklicni razvoj, možnosti napredovanja in pokojnino.

EU želi spodbujati enake možnosti, kar vključuje postopno odpravo razlik med plačami žensk in plačami moških. Člen 157(1) Pogodbe o delovanju Evropske Unije (PDEU) določa načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti moških in žensk, člen 157(3) pa je pravna podlaga za zakonodajo o enaki obravnavi moških in žensk na področju zaposlovanja. Evropska komisija je Strategijo za enakost žensk in moških (2010–2015) sprejela septembra 2010. Ta temelji na izkušnji načrta (COM(2006) 92 final), ki so ga razvili za obdobje 2006–2010, njegov cilj pa je postati celovit okvir, ki bo Evropsko komisijo zavezoval k spodbujanju enakosti spolov pri vseh politikah. Strategija poudarja prispevek enakosti spolov h gospodarski rasti in trajnostnemu razvoju ter podpira izvajanje vidika enakosti spolov iz strategije Evropa 2020. Zato je EU 5. marec leta 2011 razglasila za dan enakega plačila. Datum ni bil izbran naključno: da bi ženske dosegle povprečno letno plačo moškega, bi morale delati dobra dva meseca dlje (do 5. marca prihodnjega leta).

Druge informacije Eurostata

Objave

Labour market statistics – Pocketbook 2010 (v angleščini)

Glavne tabele

Dohodki (t_earn), glej (vse v angleščini):

Average gross annual earnings in industry and services, by gender (tps00175)

Gender pay gap in unadjusted form (tsdsc340)

Minimum wages (tps00155)

Stroški dela (t_lc), glej (vse v angleščini):

Labour cost index (teilm100)

Total wages and salaries (tps00113)

Social security and other labour costs paid by employer (tps00114)

Labour costs annual data - Nace Rev. 2 (tps00173)

Podatkovna zbirka

Dohodki (earn) (v angleščini)
Stroški dela (lc) (v angleščini)

Posebni razdelek

Trg dela (vključno z anketo o delovni sili) (v angleščini)

Metodologija/metapodatki

Bruto dohodki – letni podatki (datoteka z metapodatki ESMS - earn_gross_esms) (v angleščini)
Indeks stroškov dela (datoteka z metapodatki ESMS - lci_esms) (v angleščini)
Anketa o delovni sili (datoteka z metapodatki ESMS - lcs_esms) (v angleščini)
Letni podatki o stroških dela (datoteka z metapodatki ESMS - lcan_esms) (v angleščini)
Neto plače in davčne stopnje (datoteka z metapodatki ESMS - earn_net_esms) (v angleščini)

Izvorni podatki za tabele in slike (MS Excel)

Wages and labour costs: tables and figures (v angleščini)

Zunanje povezave

Mednarodna organizacija dela – Plače in dohodki (v angleščini)
OECD – Zaposlovanje – Statistika dela (v angleščini)

Glej tudi

Earnings statistics (v angleščini)
Gender pay gap statistics (v angleščini)
Labour cost at regional level (v angleščini)
Labour cost index - recent trends (v angleščini)
Labour cost structural statistics (v angleščini)
Labour market policy interventions (v angleščini)
Labour markets at regional level - Earnings at a regional level (v angleščini)
Regional labour market disparities (v angleščini)
Statistika minimalnih plač