Archive:Statistika odpadkov

Podatki za septembra 2011. Najnovejši podatki: Dodatne informacije Eurostat, Glavne tabele in Podatkovna zbirka.

V tem članku je pregled razvoja nastajanja odpadkov in njihove obdelave v Evropski uniji (EU) ter številnih evropskih državah nečlanicah. Članek temelji samo na podatkih, zbranih v okviru Uredbe 2150/2002 o statistiki odpadkov.

Odpadek, ki je v Direktiva 2008/98/EC (člen 3(1)) opredeljen kot “vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže ali namerava ali mora zavreči”, pomeni ogromno izgubo virov v obliki materiala in energije. Poleg tega ima lahko ravnanje z odpadki in njihovo odstranjevanje resne okoljske posledice. Odlagališča na primer zavzemajo prostor za zemljišča in lahko onesnažujejo zrak, vodo in tla, sežiganje pa lahko povzroči emisije nevarnih onesnaževal v zrak, če ni ustrezno urejeno.

Tabela 1: Nastajanje odpadkov, 2008
(v 1 000 tonah)
Vir: Eurostat (env_wasgen)

Slika 1: Nastajanje odpadkov, 2008
(v kg na prebivalca)
Vir: Eurostat (env_wasgen) in (tsdpc210)

Slika 2: Nastajanje odpadkov, EU-27, 2008 (1)
(%)
Vir: Eurostat (env_wasgen)

Slika 3: Nastajanje odpadkov nemineralnega izvora 2004–2008
(v kg na prebivalca)
Vir: Eurostat (tsdpc210)

Slika 4: Nastajanje odpadkov nemineralnega izvora, EU-27, 2004–2008 (1)
(v milijonih ton)
Vir: Eurostat (env_wasgen)

Slika 5: Nastajanje nevarnih odpadkov, 2004–2008 (1)
(v kg na prebivalca)
Vir: Eurostat (env_wasgen)

Tabela 2: Obdelava odpadkov, 2008
(v 1 000 tonah)
Vir: Eurostat (env_wastrt)

Tabela 3: Obdelava nevarnih odpadkov, 2008
(v 1 000 tonah)
Vir: Eurostat (env_wastrt)

Slika 6: Predelani odpadki (brez energetske predelave), EU-27, 2008
(v %)
Vir: Eurostat (env_wastrt)

Slika 7: Sežgani odpadki (z energetsko predelavo), EU-27, 2008
(v %)
Vir: Eurostat (env_wastrt)

Slika 8: Odlaganje odpadkov na odlagališča, EU-27, 2008
(v %)
Vir: Eurostat (env_wastrt)

Cilj politik EU na področju ravnanja z odpadki je zmanjšati vplive odpadkov na okolje in zdravje ter izboljšati učinkovito rabo virov v EU. Dolgoročni cilj teh politik je zmanjšati količino nastalih odpadkov, pri neizogibnih odpadkih pa spodbujati njihovo uporabo kot vir ter tako doseči višje ravni recikliranja in varnega odlaganja odpadkov.

Najpomembnejše statistične ugotovitve

Količina vseh nastalih odpadkov

V letu 2008 je v EU-27 v gospodarskih dejavnostih in gospodinjstvih nastalo skupaj 2 615 milijonov ton odpadkov, kar je malo manj kot leta 2004 ali 2006. 98 milijonov ton odpadkov (3,7 % vseh odpadkov), ki so leta 2008 nastali v EU-27, je bilo uvrščenih med nevarne odpadke. Tako je vsak prebivalec EU-27 v povprečju ustvaril približno 5,2 tone odpadkov, od tega 196 kg nevarnih odpadkov.

V Tabeli 1 je prikazana analiza skupne količine odpadkov po glavnih gospodarskih dejavnostih (po NACE Rev. 2). Pri dveh dejavnostih je bila količina odpadkov v EU-27 leta 2008 še zlasti velika: v gradbeništvu (NACE, področje F) je količina odpadkov znašala 859 milijonov ton (32,9 % skupne količine), v rudarstvu (NACE, področje B) pa je nastalo 727 milijonov ton odpadkov (27,8 % skupne količine). Večina odpadkov, ki je nastala pri teh dejavnostih, je bila mineralnega izvora ali je vsebovala prst (izkopana zemlja, odpadki pri gradnji cest, odpadki pri rušenju stavb, zemeljski izkopi, odpadno kamenje, jalovina itd.). To pojasnjuje razmeroma visok delež odpadkov mineralnega izvora in prsti v skupni količini odpadkov (63,0 % skupne količine nastalih odpadkov) – glej Sliko 2. V predelovalnih dejavnostih (NACE, področje C) je leta 2008 nastalo 342,7 milijona ton odpadkov (13,1 % skupne količine), gospodinjstva pa so prispevala še nadaljnjih 221 milijonov ton (8,5 %). Razmeroma nizek delež skupne količine odpadkov, ki je nastal v kmetijstvu in lovu, gozdarstvu, ribištvu (NACE, področje A), je vsaj deloma povezan s tem, da sta iz predstavljenih podatkov izključena gnoj in gnojevka (če sta bila ponovno uporabljena v kmetijstvu kot gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal).

Med državami, za katere so v Tabeli 1 predstavljeni podatki, so precejšnje razlike v količini nastalih odpadkov v letu 2008 – največji delež skupne količine odpadkov v EU-27 je tako ustvarila Nemčija (14,3 %), ki ji sledita Francija in Združeno kraljestvo. Te podatke je mogoče izraziti v razmerju do prebivalstva (glej Sliko 1): po tem merilu je Latvija med državami članicami EU ustvarila najmanj odpadkov na prebivalca (660 kg), čeprav je razmeroma malo odpadkov nastalo tudi na Hrvaškem, v Turčiji, Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in Lihtenštajnu. V vseh teh štirih državah je bila količina nastalih odpadkov na prebivalca manjša od druge najnižje količine odpadkov v državah članicah EU; ta je bila zabeležena na Madžarskem (v povprečju 2 toni na prebivalca). V večini držav članic EU se je količina nastalih odpadkov gibala med 2 in 7 tonami na prebivalca, v Romuniji in na Švedskem je bila količina odpadkov z 8 do 10 tonami na prebivalca nekoliko višja, v Estoniji je dosegla 14,6 tone na prebivalca, na Finskem 15,4 tone na prebivalca, v Luksemburgu 19,6 tone na prebivalca, v Bolgariji pa se je povzpela do 37,5 tone na prebivalca.

Nekatere velike razlike med državami je mogoče povezati z razlikami v gospodarskih strukturah. Tako so na primer na izjemno veliko količino odpadkov v Bolgariji močno vplivali odpadki mineralnega izvora iz rudarstva. Bolgarija namreč pridobiva premog in lignit ter kovinske in nekovinske rudnine zlasti po principu dnevnega kopa. V Romuniji, na Švedskem, Finskem in v Estoniji so razmeroma velike količine odpadkov mineralnega izvora nastale v rudarstvu, v Luksemburgu pa so na veliko količino nastalih odpadkov vplivali zlasti odpadki mineralnega izvora iz gradbeništva.

Količina nastalih odpadkov nemineralnega izvora

919 milijonov ton odpadkov nemineralnega izvora, ki so leta 2008 nastali v EU-27, znaša 35,1 % skupne količine nastalih odpadkov, kar je malo manj od ustreznih deležev teh odpadkov iz leta 2004 ali 2006. Izraženo v razmerju do prebivalstva, je v povprečju vsak prebivalec EU-27 leta 2008 ustvaril 1 843 kg odpadkov nemineralnega izvora (glej Sliko 3). V država članicah EU se je količina nastalih odpadkov nemineralnega izvora gibala od 606 kg na prebivalca v Latviji do 8 216 kg na prebivalca v Estoniji (večinoma nevarni odpadki pri sežiganju in nevarni kemični odpadki ter ostanki rafiniranja in sežiganja naftnega skrilavca).

Na sliki 4 sta prikazana izvor in razvoj odpadkov nemineralnega izvora po gospodarskih dejavnostih. Približno četrtina vseh nastalih odpadkov izvira iz predelovalnih dejavnosti, kar je okoli 30 milijonov ton manj kot leta 2004. Poudariti je treba, da je zmanjšanje nastalih odpadkov v kmetijskih dejavnostih med letoma 2006 in 2008 posledica spremembe pri vključitvi gnoja in gnojevke (za leto 2008 so ju mnoge države izključile) in ne pomeni dejanskega zmanjšanja količine nastalih odpadkov.

Količina nastalih nevarnih odpadkov

Nevarni odpadki lahko pomenijo tveganje za zdravje ljudi in okolje, če se z njimi ne ravna ustrezno in se jih ne odlaga varno. Leta 2008 je v EU-27 nastalo 98 milijonov ton nevarnih odpadkov, kar je več kot leta 2004 (89 milijonov ton), vendar manj kot leta 2006 (101 milijonov ton).

Na sliki 5 je prikazana količina nastali nevarnih odpadkov na prebivalca v letu 2004, 2006 in 2008. Podatki vključujejo vse kategorije nevarnih odpadkov, tudi odpadke mineralnega izvora. Kot je navedeno zgoraj, gre visoke številke za Estonijo (5,6 tone na prebivalca) v veliki meri pripisati naftnemu skrilavcu, za Bolgarijo (1,7 tone na prebivalca) pa izkopu bakrove rude. Razen navedenih posebnih primerov se je količina nastalih nevarnih odpadkov v državah članicah EU leta 2008 gibala od 23 kg na prebivalca v Grčiji do 553 kg na prebivalca v Belgiji.

Obdelava odpadov

Leta 2008 je bilo v EU-27 obdelanih 2 391 milijonov ton odpadkov; to vključuje tudi obdelavo odpadkov, ki so bili uvoženi v EU. V Tabeli 2 je prikazanih več podatkov o uporabljenih postopkih obdelave odpadkov, v Tabeli 3 pa so enaki podatki prikazani za obdelavo nevarnih odpadkov.

Skoraj polovica (48,9 %) obdelanih odpadkov leta 2008 v EU-27 je bilo odstranjenih drugače kot s sežiganjem (sem sodi zlasti odlaganje odpadkov na odlagališča, v manjših količinah pa tudi rudarski odpadki v premogovnikih ali v njihovi bližini ter izpust odpadkov v vode). Nadaljnjih 45,7 % obdelanih odpadkov v EU-27 je bilo predelanih na različne načine (razen energetske predelave). Preostalih 5,4 % obdelanih odpadkov leta 2008 v EU-27 je bilo sežganih (z ali brez energetske predelave).

Predelava

Na sliki 6 je prikazanih 1 093 milijonov ton odpadkov, predelanih v EU-27 leta 2008, razvrščenih po kategorijah odpadkov. Predelanih je bilo 754 milijonov ton nenevarnih odpadkov mineralnega izvora zlasti iz gradbeništva in rudarstva, kar je skoraj 69,0 % vseh predelanih odpadkov. Med letoma 2004 in 2008 se je namreč predelava odpadkov mineralnega izvora v EU-27 močno povečala. Med drugim se je med letoma 2004 in 2008 povečala tudi količina predelanih živalskih in rastlinskih odpadkov, ki je znašala 6,1 % vseh predelanih odpadkov leta 2008. Zaradi uvajanja evropske zakonodaje o odlagališčih odpadkov (preusmerjanje biološko razgradljivih odpadkov) in odgovornosti proizvajalca (denimo ločeno zbiranje in predelava odpadne embalaže) je bilo pričakovati, da se bo povečala količina obdelanih kovin, papirja in kartona, stekla ter odpadkov iz plastike, torej najpogostejših materialov, ki jih je mogoče reciklirati. Dejansko pa je bilo v obdobju med letoma 2004 in 2008 zabeleženo le majhno povečanje, količina predelanih odpadkov iz plastike pa se je celo zmanjšala. Predvideva se, da je tak razvoj dogodkov povezan s povečanjem izvoza materialov, ki jih je mogoče reciklirati, v države nečlanice.

Sežiganje (vključno z energetsko predelavo)

Na sliki 7 je prikazana analiza sežganih odpadkov (vključno z energetsko predelavo) za leto 2008. 38,9 % od skupno 129,2 milijona ton sežganih odpadkov v EU-27 je bilo gospodinjskih in podobnih odpadkov. 9,6 % sežganih odpadkov je bilo ostankov pri ločevanju, 2,9 % kemičnih odpadkov in 2,5 % navadnega mulja. 8,1 % (približno 10,5 milijona ton) vseh sežganih odpadkov je bilo nevarnih odpadkov. Kategorije mešanih odpadkov (38,1 %) ni mogoče podrobneje predstaviti, ker Uredba o statistiki odpadkov določa omejeno razčlenitev; vendar pa ta kategorija vključuje lesne odpadke in odpadno biomaso.

Skupna količina sežganih odpadkov se je med letoma 2004 in 2008 polagoma povečevala in dosegla 21 milijonov ton (ali 19,6 % vseh obdelanih odpadkov). Približno polovico skupnega povečanja je mogoče povezati z razmerami v Nemčiji, kjer je uvedba prepovedi odlagališč za neobdelane komunalne odpadke povzročila znatno povečanje energetske predelave iz odpadkov.

Odlaganje odpadkov na odlagališča

Na sliki 8 je prikazana razčlenitev odpadkov na odlagališčih v EU-27 za leto 2008. Velika večina odpadkov, namenjenih za odlagališča, je bila nenevarnih odpadkov mineralnega izvora (80,3 % vseh). Delež gospodinjskih in podobnih odpadkov je znašal 8,1 %, delež nevarnih odpadkov pa 3,0 % vseh odpadkov na odlagališčih.

Med letoma 2004 in 2008 se je količina odpadkov nemineralnega izvora na odlagališčih postopoma zmanjševala. Odlaganje gospodinjskih in podobnih odpadkov se je v tem obdobju skupaj zmanjšalo za 17,3 %, kar je predvidoma posledica sprememb, kot so ločeno zbiranje ter predhodna obdelava gospodinjskih in podobnih odpadkov.

Viri in razpoložljivost podatkov

Za nadzor izvajanja politike ravnanja z odpadki, še zlasti skladnosti z načeli predelave in varnega odlaganja odpadkov, so potrebni zanesljivi statistični podatki podjetij in zasebnih gospodinjstev o nastajanju odpadkov ter ravnanju z njimi. Leta 2002 je bila sprejeta Uredba 2150/2002 o statistiki odpadkov, ki je oblikovala okvir za usklajeno statistiko odpadkov Skupnosti.

V skladu s to uredbo morajo države članice od referenčnega leta 2004 vsaki dve leti predložiti podatke o nastajanju, predelavi in odlaganju odpadkov. Podatki o nastajanju in obdelavi odpadkov so na voljo za tri referenčna leta, in sicer za leta 2004, 2006 in 2008. Kljub temu pa so še vedno razlike v zajetosti podatkov med državami članicami, metodološke spremembe v posameznih državah pa lahko še vedno znatno vplivajo na primerljivost statistike odpadkov in na predstavljeno časovno obdobje, še zlasti na nacionalni ravni.

Ozadje

V EU za trajnostni razvoj in njenem šestem okoljskem akcijskem programu, v katerem sta preprečevanje nastajanja odpadkov in ravnanje z njimi opredeljena kot ena od štirih prednostnih nalog, je poudarjeno razmerje med učinkovito rabo virov ter nastajanjem odpadkov in ravnanjem z njimi. Skupnost skuša s politiko na tem področju ločiti uporabo virov in nastajanje odpadkov od gospodarske rasti, pri tem pa zagotoviti, da trajnostna poraba ne preseže okoljske zmogljivosti.

Pristop EU k ravnanju z odpadki temelji na naslednjih treh načelih: preprečevanje nastajanja odpadkov, recikliranje in ponovna uporaba ter izboljšanje končnega odlaganja in nadzora. Nastajanje odpadkov je mogoče preprečiti s čistejšimi tehnologijami, ekološkim oblikovanjem ali ekološko učinkovitejšimi vzorci proizvodnje in porabe. S preprečevanjem nastajanja odpadkov in recikliranjem, usmerjenim v tehnologijo materialov, se lahko zmanjša tudi okoljski vpliv uporabljenih virov, in sicer z omejevanem pridobivanja in pretvorbe surovin pri proizvodnih procesih. Kadar je mogoče, je treba odpadke, ki jih ni mogoče reciklirati ali ponovno uporabiti, varno sežgati, na odlagališča pa jih je treba odlagati samo v skrajnem primeru. Pri obeh načinih je potreben strog nadzor, saj lahko sicer pride do velike okoljske škode.