Archive:BDP na regionalni ravni

Podatki pridobljeni marca 2016. Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka. Predvidena posodobitev članka: november 2017.

Zemljevide si lahko interaktivno ogledate s pomočjo Eurostat’s Statistical Atlas (glej user manual (v angleščini)).

Zemljevid 1: Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca glede na standard kupne moči (SKM) in povprečje EU-28 po regijah NUTS 2, 2014 (¹)
(v % povprečja EU-28, EU-28 = 100)
Vir: Eurostat (nama_10r_2gdp) in (nama_10_pc)

Slika 1: Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca glede na standard kupne moči (SKM) in povprečje EU-28 po regijah NUTS 2, 2014
(v % povprečja EU-28, EU-28 = 100)
Vir: Eurostat (nama_10r_2gdp) in (nama_10_pc)

Zemljevid 2: Sprememba bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca glede na standard kupne moči (SKM) in povprečje EU-28 po regijah NUTS 2, 2008–2014 (¹)
(razlika v odstotnih točkah med letoma 2008 in 2014)
Vir: Eurostat (nama_10r_2gdp) in (nama_10_pc)

Zemljevid 3: Bruto dodana vrednost na zaposlenega glede na povprečje EU-28 po regijah NUTS 2, 2014 (¹)
(v % povprečja EU-28, EU-28 = 100)
Vir: Eurostat (nama_10r_3gva), (nama_10r_3empers), (nama_10_a10) in (nama_10_a10_e)

Zemljevid 4: Primarni dohodek zasebnih gospodinjstev glede na število prebivalstva po regijah NUTS 2, 2013
(standard kupne moči za končno potrošnjo (SKMKP) na prebivalca)
Vir: Eurostat (nama_10r_2hhinc)

Slika 2: Razpoložljivi dohodek zasebnih gospodinjstev glede na število prebivalstva po regijah NUTS 2, 2013 (¹)
(standard kupne moči za končno potrošnjo (SKMKP) na prebivalca)
Vir: Eurostat (nama_10r_2hhinc)

Zemljevid 5: Sprememba razpoložljivega dohodka zasebnih gospodinjstev glede na število prebivalstva po regijah NUTS 2, 2008–2013 (¹)
(skupna razlika v standardu kupne moči za končno potrošnjo (SKMKP) na prebivalca med letoma 2008 in 2013)
Vir: Eurostat (nama_10r_2hhinc)

Ta članek je del sklopa statističnih člankov, ki temeljijo na publikaciji Eurostata Regional yearbook. V njem je uporabljen niz regionalnih ekonomskih računov za analizo gospodarskega razvoja v Evropski uniji (EU): prvi razdelek temelji na bruto domačem proizvodu (BDP), osnovnem agregatu za merjenje gospodarskega razvoja/rasti; drugi razdelek vsebuje kratko analizo produktivnosti dela (ki je tu opredeljena kot bruto dodana vrednost na zaposlenega); članek pa se končuje z regionalno analizo dohodka in razpoložljivega dohodka zasebnih gospodinjstev.

Regionalni računi so osnova za razporeditev odhodkov v okviru kohezijske politike EU. Kohezijska politika vključuje vse regije EU, vendar je večina strukturnih skladov namenjena regijam NUTS 2, v katerih BDP na prebivalca znaša manj kot 75 % povprečja EU-28. Kohezijska sredstva se trenutno dodeljujejo na podlagi odločitve, ki temelji na povprečnem BDP na prebivalca v triletnem obdobju 2007–2009; v letu 2016 poteka vmesni pregled dodeljevanja kohezijskih sredstev, ki bo najverjetneje prinesel določene spremembe sistema – več informacij je na voljo v članku o regionalnih politikah in Evropi 2020.

Glavne statistične ugotovitve

BDP v tržnih cenah v EU-28 je bil leta 2014 ocenjen na 14,0 bilijona EUR, kar je v povprečju znašalo približno 27 500 standarda kupne moči (SKM) na prebivalca.

Regionalni BDP na prebivalca

Na Zemljevidu 1 je prikazan BDP na prebivalca v letu 2014 za regije NUTS 2, pri čemer je vrednost za vsako regijo najprej izračunana v standardih kupne moči (SKM) in nato izražena kot delež povprečja EU-28 (ki je določen na 100 %). Tako so prikazane razmeroma „bogate“ regije (z modro barvo), v katerih je bil BDP na prebivalca nad povprečjem EU-28, in razmeroma „revne“ regije (z vijolično barvo); uporaba SKM omogoča primerjavo kupne moči po regijah držav članic EU, ki uporabljajo različne valute in imajo različne ravni cen. Iz zemljevida je razvidna jasna ločnica med vzhodom in zahodom. Vendar pa je ta vzorec manj izrazit, kot je bil pred dobrim desetletjem, ko je EU s pristopom desetih novih držav članic doživela največjo širitev, in sicer zaradi dveh glavnih dejavnikov:

• postopnega procesa ekonomske konvergence, ki je rezultat razmeroma hitre rasti med manj razvitimi regijami;
• finančne in gospodarske krize, ki je močno vplivala na gospodarsko uspešnost večine držav članic EU.

Dejansko se je v številnih regijah na vzhodu EU, zlasti v regijah glavnega mesta, BDP na prebivalca (prilagojen za razlike v ravneh cen) povečal v absolutnem smislu in glede na povprečje EU-28. Nasprotno je pod vplivom finančne in gospodarske krize leta 2014 padel pod povprečje EU-28 v več regijah NUTS 2, v katerih je bil prej (leta 2008) nad njim: to se je zgodilo v štirih britanskih regijah, treh nizozemskih regijah, po dveh regijah v Grčiji, Italiji in na Finskem ter po eni regiji v Španiji, na Cipru (ki je na tej ravni podrobnosti ena regija), v Sloveniji in na Švedskem. V treh nemških regijah ter po eni v Franciji in na Poljskem pa je BDP leta 2014 presegel povprečje EU-28, medtem ko je bil leta 2008 pod njim.

Gospodarska dejavnost – opredelitev BDP

BDP je osrednje merilo nacionalnih računov, ki povzema gospodarski položaj države ali regije. Izračuna se lahko z različnimi pristopi: proizvodnim pristopom, odhodkovnim pristopom in dohodkovnim pristopom.

BDP se uporablja za analizo gospodarske uspešnosti in ciklov (kot so recesija, oživitev in razcvet). Podatki v različnih valutah se lahko za lažjo primerjavo pretvorijo v skupno valuto, na primer v eure ali dolarje. Vendar devizni tečaji ne izražajo vseh razlik v ravneh cen med državami ali regijami. Za nadomestitev tega učinka se lahko BDP pretvori s pretvorbenimi faktorji, znanimi kot paritete kupne moči (PKM). Z uporabo PKM (namesto tržnih deviznih tečajev)) se ti kazalniki pretvorijo v umetno skupno valuto, imenovano standard kupne moči (SKM); SKM omogoča primerjavo kupne moči v regijah držav članic EU, ki uporabljajo različne valute in imajo različne ravni cen.

Na splošno ima uporaba serij SKM namesto serij, ki temeljijo na evru, izravnalni učinek, saj imajo regije z zelo velikim BDP na prebivalca v eurih pogosto tudi razmeroma visoke ravni cen (npr. življenjski stroški v središču Pariza ali Londona so na splošno višji kot življenjski stroški na podeželskih območjih Bolgarije ali Romunije).

Najvišja raven BDP na prebivalca v EU je bila zabeležena v regiji Inner London - West

V petih regijah je BDP na prebivalca leta 2014 znašal več kot dvakrat toliko kot povprečje EU-28, in sicer v regijah: Inner London - West, Luksemburg (ena regija na tej ravni analize), Région de Bruxelles-Capitale/Brussels Hoofdstedelijk Gewest, Hamburg in Inner London - East. Za vseh teh pet regij z najvišjimi ravnmi BDP na prebivalca leta 2014 so bili značilni veliki dotoki dnevnih migrantov: dejansko se mnogo ljudi vsak dan od zelo daleč vozi na delo v osrednji London; regija Région de Bruxelles-Capitale/Brussels Hoofdstedelijk Gewest je po velikosti razmeroma majhna (nekaj več kot 160 km²), vendar privablja veliko število dnevnih migrantov tudi iz sosednjih regij. Čeprav je bilo največje absolutno število običajno zabeleženo za nacionalne dotoke dnevnih migrantov v regije nekaterih največjih evropskih mest, je zanimivo, da je bil v nekaterih regijah zabeležen tudi velik delež mednarodnih dnevnih migrantov. Na primer, velik delež oseb, ki delajo v Luksemburgu, se na delo vozi čez nacionalno mejo iz sosednje Belgije, Nemčije in Francije.

Za več informacij glej članek o vzorcih dnevne migracije.

Merjenje bogastva in dohodka glede na prebivališče ali kraj dela?

Povprečni BDP na prebivalca ne kaže porazdelitve premoženja med različnimi skupinami prebivalstva v isti regiji in ne meri dohodka, ki je dokončno na voljo zasebnim gospodinjstvom v regiji, saj lahko zaradi tokov dnevnih migrantov zaposleni prispevajo k BDP ene regije (v kateri delajo) in dohodku gospodinjstva v drugi regiji (v kateri prebivajo).

To je zlasti pomembno, kadar v regijo ali iz nje prihaja znatno neto število dnevnih migrantov. Območja, na katera prihaja veliko število dnevnih migrantov, imajo pogosto zelo velik regionalni BDP na prebivalca (v primerjavi s sosednjimi regijami). Ta vzorec se kaže na številnih metropolitanskih območjih EU, predvsem pa v glavnih mestih. Zaradi te anomalije visoke ravni BDP na prebivalca v nekaterih regijah z velikim neto dotokom dnevnih migrantov ne kažejo nujno ustrezno visokih ravni dohodkov prebivalcev zadevne regije.

Leta 2014 je približno 15 % od 276 regij NUTS 2, za katere so na voljo podatki (za prikaz glej Zemljevid 1), poročalo, da je bil njihov BDP na prebivalca vsaj 25 % večji od povprečja EU-28; te regije so prikazane z najtemnejšim odtenkom modre. Številne od teh regij so bile regije glavnega mesta ali skupina regij, ki so mejile na regije glavnega mesta, medtem ko je bila velika večina drugih združena na sredini zemljevida in je zajemala zahodno in južno Nemčijo, zahodno Avstrijo in severno Italijo ter Švico. Preostale regije so bile finska otoška regija Åland in dve regiji, povezani s črpanjem nafte in plina iz Severnega morja, in sicer Groningen na Nizozemskem in North Eastern Scotland v Združenem kraljestvu. Čeprav ima Nemčija največje število regij, v katerih je BDP na prebivalca vsaj 25 % večji od povprečja EU-28, regija glavnega mesta Berlin ni bila med njimi.

Skoraj vse od 21 regij v EU, v katerih je BDP na prebivalca znašal manj kot polovico povprečja EU-28, so bile v vzhodni Evropi

Regije, ki jim je namenjenih največ kohezijskih sredstev, imajo povprečni BDP na prebivalca manjši od 75 % povprečja EU-28; te regije so prikazane s temnim odtenkom vijolične na Zemljevidu 1. Leta 2014 je v to kategorijo spadalo 78 regij NUTS 2. Upoštevati je treba, da je bila osnova za financiranje za programsko obdobje 2014–2020 določena glede na povprečni BDP na prebivalca v triletnem obdobju 2007–2009.

V več kot četrtini (21 regijah) od 78 regij z razmeroma majhnim BDP na prebivalca je bila raven gospodarske proizvodnje na prebivalca nižja od polovice povprečja EU-28. Od teh 21 regij jih je bilo 19 v štirih državah članicah EU v vzhodni Evropi, in sicer po pet regij v Bolgariji, na Poljskem in v Romuniji ter štiri na Madžarskem. Preostali dve regiji sta bili francoska čezmorska regija Mayotte in grška regija Anatoliki Makedonia, Thraki. Dve bolgarski regiji, tj. Severozapaden in Yuzhen tsentralen, ter francoska otoška regija Mayotte so zabeležile najmanjši povprečni BDP na prebivalca v EU, pri čemer je bila v vseh raven proizvodnje na prebivalca nižja od tretjine povprečja EU-28.

V regiji Inner London - West je BDP na prebivalca znašal osemnajstkrat toliko kot v regiji Severozapaden

Leta 2014 je povprečni BDP na prebivalca v regiji Inner London - West (539 % povprečja EU-28) znašal osemnajstkrat toliko – ob upoštevanju razlik v ravneh cen – kot v regiji Severozapaden (Bolgarija), kjer je bil zabeležen najmanjši povprečni BDP na prebivalca (30 % povprečja EU-28).

BDP na prebivalca je bil večji od povprečja EU-28 v vseh regijah na Norveškem

V vseh večregionalnih državah članicah EU je bila leta 2014 v vsaj eni regiji NUTS 2 povprečna raven BDP na prebivalca nižja od povprečja EU-28, vendar to ni veljalo za norveške regije na ravni 2, saj jih je vseh sedem zabeležilo vrednosti, višje od poprečja EU-28. BDP na prebivalca je bil višji od povprečja EU-28 v le eni od držav članic EU, ki na tej ravni analize pomenijo eno regijo, in sicer v Luksemburgu; enako je veljalo za Islandijo in Švico (za katero so na voljo le nacionalni podatki).

Na Češkem, Irskem, Madžarskem, Poljskem, Portugalskem in Slovaškem ter v Romuniji je bila regija glavnega mesta edina regija, v kateri je bil BDP na prebivalca večji od povprečja EU-28. Bolgarija, Grčija, Hrvaška in Slovenija so bile edine večregionalne države članice EU, v katerih je bil povprečni BDP na prebivalca v vseh regijah NUTS 2 manjši od povprečja EU-28. BDP na prebivalca je bil manjši od povprečja EU-28 tudi v petih državah članicah EU, ki na tej ravni analize pomenijo eno regijo, tj. v baltskih državah članicah, na Cipru in Malti; enako je veljalo tudi za nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo ter Albanijo in Srbijo (za kateri so na voljo le nacionalni podatki).

V večini držav članic so bile najvišje ravni BDP na prebivalca pogosto zabeležene v regijah glavnega mesta

Slika 1 prikazuje drugačno analizo regionalne porazdelitve BDP na prebivalca leta 2014. Kaže, da so v večini večregionalnih držav članic EU regije glavnega mesta na splošno zabeležile največji povprečni BDP na prebivalca, edine izjeme pa so bile Nemčija, Italija in Nizozemska. V Nemčiji je bil največji povprečni BDP na prebivalca zabeležen v Hamburgu, medtem ko je bil Berlin edina regija glavnega mesta, ki je zabeležila nižjo raven BDP na prebivalca od svojega nacionalnega povprečja. Italijanska regija glavnega mesta Lazio je imela šesto najvišjo raven BDP na prebivalca med italijanskimi regijami, pri čemer so bile višje ravni zabeležene v večini severnejših regij, najvišja pa v regiji Provincia Autonoma di Bolzano/Bozen. Na Nizozemskem je bil Groningen edina regija, ki je zabeležila večji povprečni BDP na prebivalca kot regija glavnega mesta Noord-Holland.

Regije glavnega mesta Bolgarije, Češke, Danske, Irske, Francije, Hrvaške, Portugalske, Slovenije, Slovaške in Švedske so bile edine regije teh držav članic EU, v katerih je bila raven BDP na prebivalca višja od nacionalnega povprečja leta 2014.

Analiza za države članice EU z več kot dvema regijama kaže, da so bile največje razlike v ustvarjanju premoženja med regijami v isti državi zabeležene v Združenem kraljestvu, saj je BDP na prebivalca v regiji Inner London - West znašal skoraj osemkrat toliko kot v regiji West Wales and the Valleys. Precejšnje razlike v ravneh BDP na prebivalca so bile tudi med francoskimi, romunskimi in slovaškimi regijami. Nasprotno je bilo ustvarjanje premoženja razmeroma enakomerno razporejeno na Hrvaškem, v Sloveniji, nordijskih državah članicah, na Portugalskem, Irskem in Nizozemskem ter v Avstriji, Španiji in Grčiji. V nobeni od teh držav članic EU ni povprečni BDP na prebivalca v regiji z najvišjo ravnjo nikoli znašal več kot dvakrat toliko kot v regiji z najnižjo ravnjo; enako je veljalo tudi za Norveško.

Analiza regionalnega gospodarskega razvoja skozi čas

Med finančno in gospodarsko krizo je bil BDP na prebivalca v EU-28 največji leta 2008, in sicer je znašal 26 000 SKM. Leta 2009 se je dejavnost hitro zmanjšala, tako da se je povprečna raven BDP na prebivalca (rahlo) nad raven pred krizo vrnila šele leta 2011. Naraščanje BDP na prebivalca se je leta 2012 upočasnilo, ta vzorec pa se je nadaljeval leta 2013, ko je bil ustvarjen BDP na prebivalca v višini povprečno 26 700 SKM; leta 2014 se je spet povečal, in sicer na 27 500 SKM na prebivalca.

BDP na prebivalca se je hitro povečeval v številnih poljskih, nemških in avstrijskih regijah ter v Litvi in Luksemburgu

Na Zemljevidu 2 so prikazani učinki finančne in gospodarske krize, pri čemer je podrobno predstavljena regionalna uspešnost po regijah NUTS 2 med letoma 2008 in 2014. Regije, ki so se hitro razvijale – kot je prikazano z najtemnejšim odtenkom modre –, so bile predvsem na Poljskem (7 od vseh 16 regij), v Avstriji (tri od devetih regij), v Nemčiji (12 od vseh 38 regij) ter v Litvi in Luksemburgu (pri čemer je na tej ravni podrobnosti vsaka ena regija), medtem ko se je BDP na prebivalca – kot delež povprečja EU-28 – za več kot 10,0 odstotne točke povečal tudi v Nyugat-Dunántúl (Madžarska), Sud-Est (Romunija), Bratislavský kraj (Slovaška) in Inner London - East.

REGIJE V SREDIŠČU

Mazowieckie, Poljska

Regija z najhitrejšo rastjo, merjeno glede na spremembo BDP na prebivalca v obdobju 2008–2014, je bila Mazowieckie (poljska regija glavnega mesta). Poleg tega je bilo v tej regiji v obdobju 2008–2013 zabeleženo največje povečanje razpoložljivega dohodka na prebivalca med regijami NUTS 2.

©: skitterphoto.com

Najhitrejša gospodarska rast glede na povprečje EU-28 v obdobju 2008–2014 med regijami NUTS 2 v EU je bila zabeležena v poljski regiji Mazowieckie, ki vključuje glavno mesto Varšavo. BDP na prebivalca v regiji Mazowieckie je bil leta 2008 za 17,1 % pod povprečjem EU-28, vendar se je toliko povečal, da ga je leta 2014 presegel za 8,4 %.

Po drugi strani je med letoma 2008 in 2014 38 regij zabeležilo zmanjšanje BDP na prebivalca v višini vsaj 10,0 odstotne točke glede na povprečje EU-28 (kot je prikazano z najtemnejšim odtenkom vijolične na Zemljevidu 2). Finančna in gospodarska kriza je imela velik vpliv na grško in špansko gospodarstvo, saj je bilo 12 od teh regij grških in 14 španskih; v tej skupini regij so bili tudi Ciper (ena regija na tej ravni analize) ter sedem večinoma severnoitalijanskih regij, dve nizozemski regiji in po ena regija na Finskem (regija glavnega mesta) in v Združenem kraljestvu (Bedfordshire and Hertfordshire). Med regijami NUTS 2 v EU je bil najhitrejši gospodarski upad glede na povprečje EU-28 v obdobju 2008–2014 zabeležen v grških regijah (Attiki, Notio Aigaio in Ionia Nisia), v katerih se je BDP na prebivalca zmanjšal za več kot 26,0 odstotne točke glede na povprečje EU-28. Na primer, v regiji glavnega mesta Attiki se je zmanjšal s 25,4 % nad povprečjem EU-28 na 1,2 % pod njim.

Kaže, da ima nacionalno gospodarsko premoženje veliko vlogo pri ugotavljanju regionalne gospodarske uspešnosti, pri čemer je razširjena rast prisotna v številnih vzhodnih državah članicah

Opaziti je mogoče, da je bil v obdobju 2008–2014 kljub velikim razlikam v povprečnih ravneh BDP na prebivalca med regijami v nekaterih državah članicah EU vzorec sprememb v gospodarski dejavnosti razmeroma nespremenljiv. V večregionalnih državah članicah EU je BDP na prebivalca hitreje od povprečja EU-28 naraščal v vseh regijah Bolgarije, Madžarske, Poljske, Romunije in Slovaške ter v vseh regijah Belgije, razen v regiji glavnega mesta, Češke in Avstrije ter v vseh regijah, razen ene (to ni bila regija glavnega mesta), na Danskem in v Nemčiji. Nasprotno je povprečni BDP na prebivalca rasel počasneje od povprečja EU-28 v vseh regijah Grčije, Španije, Hrvaške, Italije, Nizozemske, Slovenije, Finske (razen v regiji Åland) in Švedske (običajno zaradi počasne rasti, ne zaradi absolutnega zmanjšanja BDP na prebivalca). Na Irskem je ena regija rasla hitreje od povprečja EU-28, ena pa počasneje, medtem ko so bile razmere v Franciji, na Portugalskem in v Združenem kraljestvu bolj mešane, pri čemer je večina regij rasla počasneje od povprečja EU-28.

Produktivnost dela

V okviru regionalnih računov je produktivnost dela opredeljena kot bruto dodana vrednost v eurih po osnovni ceni na zaposlenega. Na Zemljevidu 3 je ta kazalnik prikazan za regije NUTS 2 leta 2014, rezultati pa so predstavljeni glede na povprečje EU-28. Regionalna produktivnost dela bi v najboljšem primeru upoštevala skupno število opravljenih ur (in ne le preprosto število zaposlenih oseb), vendar je to merilo trenutno pomanjkljivo za več držav članic EU.

REGIJE V SREDIŠČU

Luksemburg

Luksemburg je imel leta 2014 najvišjo raven bruto dodane vrednosti na zaposlenega med regijami NUTS 2 v EU, njegova produktivnost dela pa je bila dvakrat večja od povprečja EU-28. V Luksemburgu je bila prav tako zabeležena druga najvišja raven BDP na prebivalca (takoj za regijo Inner London - West). Upoštevati je treba, da BDP na prebivalca ne kaže nujno dohodka, ki je dokončno na voljo zasebnim gospodinjstvom v regiji, saj lahko zaradi tokov dnevnih migrantov zaposleni prispevajo k BDP ene regije (v kateri delajo) in dohodku gospodinjstva v drugi regiji (v kateri prebivajo).

©: nicrob 77

Kadar obstajajo veliki tokovi dnevnih migrantov med regijami, bodo regije, za katere je značilen neto dotok dnevnih migrantov, verjetno kazale ravni bruto dodane vrednosti na zaposlenega, ki so nižje od njihovih količnikov za BDP na prebivalca, če se podatki o zaposlitvi nanašajo na regijo zaposlitve, ne na regijo prebivališča. Drugače rečeno, vrzel med regijami je lahko pri analizi produktivnosti dela manjša kot pri analizi BDP na prebivalca. Ob tem je bila leta 2014 najvišja raven bruto dodane vrednosti na zaposlenega zabeležena v Luksemburgu, ki je imel tudi eno najvišjih ravni BDP na prebivalca; podatki za London niso na voljo.

Razmeroma visoke ravni produktivnosti dela so lahko povezane z učinkovito rabo delovne sile (brez uporabe večjih vložkov) ali pa so lahko posledica različnih dejavnosti, ki sestavljajo določeno gospodarstvo (saj imajo nekatere dejavnosti višjo raven produktivnosti dela kot druge). Tako ima sektor finančnih storitev na primer zelo pomembno vlogo v gospodarstvu Luksemburga in za to dejavnost je značilno, da ima zelo visoke ravni produktivnosti. Med tri regije z največjo produktivnostjo dela se je uvrstila tudi irska regija Southern and Eastern (ki vključuje Dublin), ki je prav tako specializirana za finančne storitve. Med desetimi najboljšimi so bile še tri belgijske regije (regija glavnega mesta in sosednje regije), danska, francoska in švedska regija glavnega mesta ter dve regiji, povezani s črpanjem nafte in plina iz Severnega morja (ki imata tudi najvišjo raven BDP na prebivalca), in sicer Groningen in North Eastern Scotland.

Produktivnost dela je manjša v državah članicah, ki so k EU pristopile leta 2004 ali pozneje

Niti ena regija držav članic, ki so se EU pridružile leta 2004 ali pozneje, ni imela ravni bruto dodane vrednosti na zaposlenega, ki bi bila višja od povprečja EU-28. Slovaška regija glavnega mesta Bratislavský kraj je zabeležila najvišjo raven bruto dodane vrednosti na zaposlenega med regijami NUTS 2 iz teh 13 držav članic (glede na razpoložljive podatke), in sicer je znašala nekaj več kot 80 % povprečja EU-28 leta 2014.

V 64 regijah NUTS 2 je bruto dodana vrednost na zaposlenega znašala manj kot tri četrtine povprečja EU-28 leta 2014 (kot je prikazano z najtemnejšim odtenkom vijolične na Zemljevidu 3). V 46 od teh regij je bilo to razmerje manjše od polovice povprečja EU-28, in sicer v dveh baltskih državah članicah (Latvija in Litva, pri čemer je na tej ravni podrobnosti vsaka ena regija) in vzhodnih regijah EU, pri čemer je bila nizka produktivnost dela zabeležena v vseh regijah v Bolgariji ter na Hrvaškem in Madžarskem, vseh regijah na Češkem, razen dveh, in na Poljskem, vseh regijah v Romuniji, razen ene, ter v eni regiji na Slovaškem. Edina južna regija s produktivnostjo dela, manjšo od polovice povprečja EU-28 leta 2014, je bila Norte na Portugalskem.

Primarni dohodek gospodinjstev

V zadnjih letih poteka intenzivnejša razprava o kakovosti življenja v Evropi, saj veliko ljudi meni, da se je od začetka finančne in gospodarske krize njihov splošni življenjski standard poslabšal, zlasti zaradi padca realnih plač, višje stopnje brezposelnosti, dodatne obremenjenosti z davki ali socialnimi prispevki, nižjih socialnih prejemkov ali vse višjih cen.

Na Zemljevidu 4 je prikazan primarni dohodek na prebivalca v regijah NUTS 2 za 26 držav članic EU: ni podatkov za Luksemburg in Malto. Podatki so izraženi v standardu kupne moči za končno potrošnjo (SKMKP), prilagojenem za razlike v cenah med regijami. Leta 2013 se je primarni dohodek gibal med 51 200 SKMKP na prebivalca v regiji Inner London - West in 4 800 SKMKP v regiji Severozapaden s faktorjem 10,6 proti 1; tako so imele najvišje in najnižje vrednosti tiste regije, ki so zabeležile tudi najvišje in najnižje ravni BDP na prebivalca.

Visoke ravni primarnega dohodka so bile zabeležene v številnih nemških regijah, splošneje pa v regijah glavnega mesta in njihovi okolici

Leta 2013 je bil v 52 regijah zabeležen primarni dohodek na prebivalca, ki je znašal vsaj 22 500 SKMKP. Večina (27) teh regij je bila v Nemčiji, vključno z regijami Oberbayern, Stuttgart in Hamburg, v katerih je bila zabeležena tudi druga, tretja in četrta najvišja vrednost. Poleg regije Inner London - West so bile najvišje vrednosti zabeležene še v sedmih drugih britanskih regijah, zlasti na jugovzhodu Anglije, pri čemer je bila ena na Škotskem (North Eastern Scotland). Druge večregionalne države članice EU v tej skupini so bile Avstrija (pet regij), Belgija (štiri regije, ki obkrožajo, vendar izključujejo regijo glavnega mesta), Italija, Nizozemska in Finska (vsaka s po dvema regijama) ter Francija in Švedska s po eno regijo. Kot kažejo že informacije o BDP na prebivalca, so eden od najočitnejših elementov na Zemljevidu 4 razmeroma visoke ravni primarnega dohodka na prebivalca, zabeležene v regijah, ki vključujejo ali obkrožajo glavno mesto.

Po drugi strani je bil v 36 regijah NUTS 2 zabeležen primarni dohodek na prebivalca, manjši od 10 000 SKMKP. To so bile predvsem regije v Latviji (ena regija na tej ravni podrobnosti), Grčiji in vzhodnih državah članicah EU, zlasti v Bolgariji (vseh šest regij), na Hrvaškem (obe regiji), na Madžarskem (šest od sedmih regij), v Romuniji (šest od osmih regij), na Poljskem (8 od 16 regij) in na Slovaškem (ena od štirih regij), pa tudi ena v Franciji.

Razpoložljivi dohodek

Na Sliki 2 in Zemljevidu 5 so predstavljene informacije o razpoložljivem dohodku zasebnih gospodinjstev, tj. dohodku „v žepu“, ki ga lahko ljudje porabijo ali prihranijo (po plačilu davkov in prispevkov za socialno varnost ter po prejemu socialnih prejemkov). Najvišji razpoložljivi dohodek na prebivalca je bil leta 2013 zabeležen v regiji Inner London - West, in sicer je znašal 37 900 SKMKP; ni podatkov za Luksemburg in Malto. Preostalih 9 od 10 najboljših regij je bilo v Nemčiji, pri čemer je bil najvišji razpoložljivi dohodek zabeležen v bavarski regiji Oberbayern (ki vključuje München).

Najvišji razpoložljivi dohodek na prebivalca v regiji Inner London - West je bil 7,7-krat višji od razpoložljivega dohodka v francoski čezmorski regiji Mayotte (4 900 SKMKP); v primerjavi z enakim razmerjem za primarni dohodek (10,6 proti 1) se je torej razpon med regijo z najvišjim in regijo z najnižjim razpoložljivim dohodkom znatno zožil. Dejansko je razpoložljivi dohodek na prebivalca v večini regij na splošno nižji od ustrezne vrednosti za primarni dohodek na prebivalca zaradi posredovanja države (prerazporeditev). To zlasti velja za regije, v katerih zaposleni dobivajo prejemke, ki spadajo med najvišje (pogosto regije glavnega mesta), saj se davki in prispevki za socialno varnost običajno povišajo kot funkcija dohodka.

Na Sliki 2 je prikazano, da so bile v regijah glavnega mesta pogosto zabeležene najvišje ravni razpoložljivega dohodka, vendar je bil ta vzorec manj očiten v nekaterih državah članicah EU z najvišjimi ravnmi razpoložljivega dohodka: v Belgiji, Nemčiji in Avstriji je bil razpoložljivi dohodek na prebivalca v regiji glavnega mesta manjši od nacionalnega povprečja. V regijah glavnega mesta Španije, Italije, Madžarske in Finske je bil zabeležen razpoložljivi dohodek na prebivalca višji od nacionalnih povprečij, čeprav je bila v vsaj eni drugi regiji vsake od teh držav članic EU zabeležena višja raven razpoložljivega dohodka na prebivalca.

Razen v regijah glavnega mesta je bil v regijah večine držav članic EU razpoložljivi dohodek razmeroma enakomerno razporejen

Razen v regijah glavnega mesta je bil razpon porazdelitve razpoložljivega dohodka na prebivalca v preostalih regijah večine držav članic EU pogosto razmeroma ozek. To je zlasti veljalo za Dansko, Švedsko in Avstrijo, v katerih je bil razpoložljivi dohodek razporejen precej enakomerno. Nasprotno so bile največje razlike v razpoložljivem dohodku na prebivalca med regijami iste države članice EU, razen v regijah glavnega mesta, zabeležene v Italiji, Franciji in Španiji; v Franciji so jih večinoma povzročile razmeroma nizke vrednosti v nekaterih čezmorskih regijah, v Italiji in Španiji pa ločnice med severom in jugom (pri čemer so bile višje ravni razpoložljivega dohodka v severnih regijah).

Čeprav je bil v večini regij NUTS 2 razpoložljivi dohodek na prebivalca nižji od primarnega, je 46 regij prejelo toliko socialnih prejemkov in drugih transferjev, da je bil njihov razpoložljivi dohodek na prebivalca višji od primarnega. To se je zgodilo v 10 od 13 grških regij, vseh šestih bolgarskih regijah, petih od osmih romunskih regij, petih od sedmih portugalskih regij, štirih od sedmih madžarskih regij, po treh regijah v Španiji, Italiji in Združenem kraljestvu, dveh poljskih regijah ter po eni regiji v Nemčiji in Franciji, na Hrvaškem in Slovaškem ter na Cipru (ki je na tej ravni podrobnosti ena regija).

Največji porast razpoložljivega dohodka je bil zabeležen v mnogih nemških, poljskih in romunskih regijah

Na Zemljevidu 5 je prikazana sprememba razpoložljivega dohodka na prebivalca v regijah NUTS 2 med letoma 2008 in 2013; upoštevati je treba, da se podatki za Španijo nanašajo na spremembo med letoma 2010 in 2013 ter da ni podatkov za Hrvaško, Luksemburg in Malto. Najvidnejši vzorec na zemljevidu je razmeroma velik porast razpoložljivega dohodka v Nemčiji, na Poljskem in v Romuniji v obravnavanem obdobju. Največji porast razpoložljivega dohodka v regijah NUTS 2, za katere so na voljo podatki, je bil zabeležen v poljski regiji glavnega mesta Mazowieckie in romunski regiji Vest. Poleg slovaške regije glavnega mesta so poljske in romunske regije zasedle vseh 10 najvišjih mest.

Razpoložljivi dohodek je v vseh grških regijah upadel za več kot 1 000 SKMKP

Največji upad razpoložljivega dohodka so občutile nekatere države članice EU, ki jih je finančna in gospodarska kriza najbolj prizadela. Med letoma 2008 in 2013 je v 38 regijah EU-28 razpoložljivi dohodek na prebivalca upadel za več kot 1 000 SKMKP (kot je prikazano z najtemnejšim odtenkom vijolične na Zemljevidu 5). V to skupino je bilo uvrščenih vseh 13 grških regij, prav tako je bilo grških vseh devet regij z največjim upadom v celotni EU-28, pri čemer je bil največji upad zabeležen v grški regiji glavnega mesta (Attiki). Ta skupina 38 regij je bila sestavljena še iz 11 regij v Italiji, 10 v Združenem kraljestvu, obeh irskih regij, ene od dveh slovenskih regij in Cipra (ki je na tej ravni podrobnosti ena regija).

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

ESR 2010

Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov (ESR) določa metodologijo za pripravo nacionalnih računov v EU. Sedanja različica ESA 2010 je bila sprejeta maja 2013 in se uporablja od septembra 2014.

ESR 2010 določa usklajeno metodologijo, ki jo je treba uporabljati pri pripravi nacionalnih in regionalnih računov v EU. Zagotavlja, da se ekonomski statistični podatki o gospodarstvih držav članic EU zbirajo dosledno ter da so podatki primerljivi, zanesljivi in posodobljeni. Pravna podlaga za to statistiko je Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (št. 549/2013).

Dodatne informacije o prehodu z ESR 95 na ESR 2010 so predstavljene na Eurostat’s website.

NUTS

Podatki, predstavljeni v tem članku, temeljijo izključno na različici klasifikacije NUTS 2013.

Zajetje

Statistični podatki iz regionalnih ekonomskih računov so večinoma prikazani za regije NUTS 2. Podatki za Švico, Albanijo in Srbijo so na voljo le na nacionalni ravni. Zadnji razpoložljivi statistični podatki za norveške regije se nanašajo na leto 2013, čeprav so na voljo nacionalni podatki za leto 2014.

Upoštevati je treba, da popolna časovna vrsta ni na voljo za vse regije, zato je potrebna posebna pozornost pri analizi zemljevidov, ki prikazujejo razvoj skozi čas; v sprotnih opombah so navedena odstopanja od standardnega zajetja.

Opredelitve kazalnikov

Bruto domači proizvod (BDP) je osnovno merilo splošnega gospodarskega zdravja države. To je agregatno merilo proizvodnje, ki je enako vsoti bruto dodane vrednosti vseh rezidenčnih institucionalnih enot, vključenih v proizvodnjo, s pribitkom davkov in odbitkom subvencij za proizvode, ki se ne vključijo v vrednost njihove proizvodnje. Bruto dodana vrednost je razlika med proizvodnjo in vmesno potrošnjo.

BDP na zaposlenega naj bi zagotovil splošen vtis o konkurenčnosti in produktivnosti nacionalnega/regionalnega gospodarstva. Deloma je odvisen od strukture skupne zaposlenosti in se lahko na primer zniža s prehodom z dela s polnim delovnim časom na delo s krajšim delovnim časom.

Bruto dodana vrednost v osnovnih cenah je izravnalna postavka računa proizvodnje v nacionalnih računih, opredeljena kot proizvodnja v osnovnih cenah minus vmesna potrošnja v kupčevih cenah. Osnovna cena je znesek, ki ga proizvajalec prejme od kupca za enoto proizvoda, zmanjšan za davek na proizvod, povečan za subvencijo za proizvod. Bruto dodana vrednost se lahko razčleni po dejavnostih: vsota bruto dodane vrednosti v osnovnih cenah za vse dejavnosti, povečana za davke na proizvode, zmanjšana za subvencije za proizvode pomeni BDP.

Primarni dohodek zasebnih gospodinjstev je dohodek, ustvarjen neposredno s tržnimi posli. To na splošno vključuje dohodek iz plačane zaposlitve in samozaposlitve ter dohodek, prejet v obliki obresti, dividend in najemnin; plačljive obresti in najemnine se prikažejo kot negativne postavke.

Razpoložljivi dohodek je izpeljan iz primarnega dohodka, tako da se mu dodajo vsi socialni prejemki in denarni transferji (iz državne prerazporeditve) in odtegnejo davki na dohodek in premoženje ter prispevki za socialno varnost in podobni transferji; to je torej dohodek „v žepu“.

Ozadje

Merjenje gospodarskega razvoja

Gospodarski razvoj se običajno izraža v BDP, ki se v regionalnem okviru lahko uporablja za merjenje makroekonomskih dejavnosti in rasti ter zagotavlja podlago za primerjavo med regijami. BDP je prav tako pomemben kazalnik z vidika politike, saj je ključen za določanje obsega prispevka vsake države članice EU v proračun EU, triletna povprečja BDP pa se uporabljajo za določanje regij, ki bi morale biti upravičene do podpore iz strukturnih skladov EU.

BDP na prebivalca se pogosto šteje za nadomestni kazalnik skupnega življenjskega standarda. Vendar se v razpravah o politiki ne bi smeli zanašati nanj kot na edini vir informacij, saj ne upošteva zunanjih dejavnikov, kot sta okoljska trajnost in socialna vključenost, ki vedno bolj veljata za pomembna dejavnika za kakovostno življenje.

S tem vprašanjem se je ukvarjalo več mednarodnih pobud, avgusta 2009 pa je Evropska komisija sprejela sporočilo z naslovom BDP in več: merjenje napredka v svetu, ki se spreminja (COM(2009) 433 final), v katerem so opisani številni ukrepi za izboljšanje in dopolnitev meril za BDP. V njem je opozorila, da bi moral biti BDP nedvomno dopolnjen s statistiko o drugih gospodarskih, družbenih in okoljskih vprašanjih, od katerih je kritično odvisna blaginja ljudi. Nedavni razvoj teh dopolnilnih kazalnikov je opisan v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Progress on ‘GDP and beyond’ actions (SWD(2013) 303 final), v katerem je potrjen javni interes v zvezi s širšimi merili za BDP, tudi na regionalni in lokalni ravni.

Ekonomske politike

Razlike med regijami so lahko posledica mnogih dejavnikov, med drugim geografske oddaljenosti ali redke poseljenosti, socialnih in gospodarskih sprememb ali vpliva nekdanjih gospodarskih sistemov. Te razlike se lahko med drugim kažejo v socialni prikrajšanosti, nizkokakovostnih stanovanjih in storitvah zdravstvenega varstva ali izobraževanja, višji stopnji brezposelnosti ali neustrezni infrastrukturi.

Cilj regionalne politike EU je podpirati širšo agendo strategije Europe 2020. Regionalna politika EU je oblikovana tako, da spodbuja solidarnost in kohezijo, tako da lahko vsaka regija čim bolj izkoristi svoje možnosti, izboljša konkurenčnost in zaposlovanje ter da se čim hitreje izboljša življenjski standard „revnih“ regij in doseže povprečje EU.

Kohezijska politika

Več kot tretjina proračuna EU je namenjena kohezijski politiki, katere cilj je odpraviti gospodarske, socialne in ozemeljske razlike v EU, tako da se na primer zagotovi pomoč prestrukturiranju propadajočih industrijskih območij ali diverzifikaciji podeželskih območij. Tako se poskuša z regionalno politiko EU izboljšati konkurenčnost regij, spodbujati njihovo gospodarsko rast in ustvarjati nova delovna mesta. Regionalna politika EU je politika naložb, ki podpirajo ustvarjanje delovnih mest, konkurenčnost, gospodarsko rast, boljšo kakovost življenja in trajnostni razvoj.

V obdobju 2014–2020 se je kohezijska politika EU preusmerila ter osredotočila na čim večjo rast in delovna mesta. V tem obdobju bo v regije EU skupaj vloženih 351 milijard EUR. Naložbe bodo potekale v vseh regijah, vendar so bile sprejete reforme politike, s katerimi so se spremenile ravni podpore glede na naslednjo razvrstitev:

• manj razvite regije (BDP < 75 % povprečja EU-27);
• regije v tranziciji (BDP 75 % – 90 % povprečja EU-27); in,
• bolj razvite regije (BDP > 90 % povprečja EU-27).

Regionalna politika EU si prizadeva, da bi vsaka regija čim bolj izkoristila svoje možnosti, in sicer z izboljšanjem konkurenčnosti in zvišanjem življenjskega standarda v najrevnejših regijah na povprečje EU (konvergenca). Regionalna gospodarska politika si prizadeva za spodbujanje naložb v regijah z izboljšanjem dostopnosti, kakovostnejšimi storitvami in ohranjanjem okolja, s čimer bi se spodbudile inovacije in podjetništvo ter ustvarjanje novih delovnih mest, ob hkratnem premagovanju neenakosti, ki se lahko izražajo v socialni prikrajšanosti, slabih stanovanjskih razmerah, izobraževanju in zdravstvenem varstvu, višji stopnji brezposelnosti ali neustrezni infrastrukturi.

Spodbujanje ustvarjanja delovnih mest, rasti in naložb

Evropska komisija je leta 2014 za svojo glavno prednostno nalogo določila „spodbujanje ustvarjanja delovnih mest, rasti in naložb“. To je pomembna nova pobuda, katere namen je z osredotočanjem na razvoj infrastrukture, kot so širokopasovni internet, energetska omrežja in promet, sprostiti javne in zasebne naložbe. Evropska komisija je v sporočilu z naslovom Naložbeni načrt za Evropo (COM(2014) 903 final) poudarila vlogo držav članic EU in regionalnih organov pri tem, da se doseže največji mogoči učinek strukturnih skladov EU, tako da izkoristijo različne finančne instrumente v obliki posojil, lastniškega kapitala in jamstev. Januarja 2015 je Evropska komisija sprejela sporočilo o tem, kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast (COM(2015) 12 final). Namen tega sporočila je okrepiti povezavo med naložbami, strukturnimi reformami in fiskalno odgovornostjo.

Glej tudi

• Economy and finance statistics introduced (v angleščini)
• European sector accounts - background (članek o ozadju) (v angleščini)
• European system of national and regional accounts - ESA 2010 (članek o ozadju) (v angleščini)
• GDP per capita, consumption per capita and price level indices (v angleščini)
• Nacionalni računi in BDP

Druge informacije Eurostata

Prikaz podatkov

• Eurostat Statistical Atlas (Chapter 6) (v angleščini)
• Regional Statistics Illustrated (v angleščini)

Objave

• Eurostat regional yearbook (v angleščini)

Glavne tabele

• Annual national accounts (t_nama) (v angleščini), glej:

Regionalni ekonomski računi — ESR 2010 (t_nama_reg)

Podatkovna zbirka

• Regional statistics by NUTS classification (reg) (v angleščini), glej:

Regionalni ekonomski računi — ESR 2010 (reg_eco10)

Posebni razdelek

• National accounts (v angleščini)
• Regions (v angleščini)

Metodologija/Metapodatki

• Gross domestic product (GDP) at current market prices by NUTS 2 regions (v angleščini) (Datoteka z metapodatki ESMS — nama_r_e2gdp_esms)
• Household accounts - ESA95 (v angleščini) (Datoteka z metapodatki ESMS — reg_ecohh_esms)

Izvorni podatki za slike in zemljevide (MS Excel)

• Economy at regional level (v angleščini)

Zunanje povezave

• European Commission — Regional and Urban Policy — Cohesion policy data (v angleščini)