Archive:Statistika minimalnih plač
- Podatki pridobljeni februarja 2015. Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka. Predvidena posodobitev članka: konec januarja/začetek februarja 2016. Angleška različica je novejša.
_YB15_II.png)
_(EUR_per_month)_YB15_II.png)
_(PPS_per_month)_YB15_II.png)
_(%25)_YB15_II.png)
(%) – Vir: Eurostat (earn_mw_avgr2)
_(%25)_YB15_II.png)
V tem članku je prikazano, kako velike so razlike v ravni minimalnih plačv državah članicah Evropske unije (EU); obenem pa je v njem navedena primerjava s položajem v državah kandidatkah in Združenih državah.
Statistika minimalnih plač, ki jo objavlja Eurostat, se nanaša na nacionalne minimalne plače. Nacionalna minimalna plača običajno velja za vse zaposlene ali vsaj veliko večino zaposlenih v državi. Uveljavljena je z zakonom, pri čemer je pogosto določena na podlagi posvetovanj s socialnimi partnerji ali pa neposredno z nacionalnim medsektorskim sporazumom.
Minimalne plače so na splošno predstavljene kot mesečni bruto dohodki, tj. pred odbitkom dohodnine in prispevkov za socialno varnost, ki jih plača zaposleni; ti odbitki se razlikujejo od države do države.
Eurostat objavlja informacije o nacionalnih minimalnih plačah dvakrat letno. Te informacije kažejo stanje 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Zato se spremembe minimalnih plač, uvedene med obema datuma, pokažejo šele v naslednjem polletnem pregledu podatkov.
Glavne statistične ugotovitve
Razlike v nacionalnih minimalnih plačah
Minimalne plače v državah članicah EU so januarja 2015 znašale od 184 EUR do 1 923 EUR na mesec
Januarja leta 2015 je imelo 22 od 28 držav članic EU (izjeme so bili Danska, Italija, Ciper, Avstrija, Finska in Švedska) določeno nacionalno minimalno plačo (glej Zemljevid 1). Mesečne minimalne plače so se 1. januarja 2015 zelo razlikovale, in sicer od 184 EUR v Bolgariji do 1 923 EUR v Luksemburgu. Nacionalna minimalna plača je bila določena tudi v naslednjih državah kandidatkah: Albaniji, Črni gori, nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, Srbiji in Turčiji.
Na Sliki 1 so prikazane ravni bruto minimalnih mesečnih plač v eurih januarja 2015. Države so glede na raven minimalnih plač razdeljene v tri skupine. Prva skupina vključuje države, v katerih so minimalne plače znašale manj kot 500 EUR na mesec: sestavljena je iz petih držav kandidatk in desetih držav članic EU (Bolgarija, Romunija, Litva, Češka, Madžarska, Latvija, Slovaška, Estonija, Hrvaška in Poljska).
Druga skupina vključuje pet držav članic EU (Portugalska, Grčija, Malta, Španija in Slovenija) s srednje visokimi minimalnimi plačami, ki znašajo od 500 EUR do manj kot 1 000 EUR na mesec.
Zadnja skupina vključuje sedem držav članic EU (Združeno kraljestvo, Francija, Irska, Nemčija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg), v katerih je nacionalna minimalna plača znašala 1 000 EUR ali več na mesec, kar je enako kot v Združenih državah.
Opozoriti je treba, da v državah članicah EU zunaj euroobmočja, ki imajo določene minimalne plače (Bolgarija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Romunija in Združeno kraljestvo), ter v Albaniji, nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, Srbiji in Turčiji na ravni in razvrstitev minimalnih plač v eurih vplivajo devizni tečaji.
Minimalne plače, izražene v standardih kupne moči
Razlike v ravneh minimalnih plač med državami so veliko manjše, če se upoštevajo razlike v ravneh cen
Na Sliki 2 so primerjane bruto minimalne plače ob upoštevanju razlik v ravneh cen z uporabo paritet kupne moči (PKM za izdatke gospodinjstev za končno potrošnjo). Po pričakovanjih se s prilagoditvijo zaradi razlik v ravneh cen zmanjšajo razlike med državami. Države iz prve skupine, ki imajo razmeroma nizke minimalne plače, izražene v eurih, so običajno poročale o nižjih ravneh cen in posledično o razmeroma višjih minimalnih plačah, če so bile izražene v standardih kupne moči (SKM). Po drugi strani so imele države iz tretje skupine z razmeroma visokimi minimalnimi plačami v eurih običajno višje ravni cen, njihove minimalne plače v SKM pa so bile pogosto nižje. S to prilagoditvijo zaradi ravni cen se delno zmanjšajo izrazite razlike med tremi različnimi skupinami držav, ki so bile opredeljene pri razvrstitvi po eurih. Razlike v stopnjah minimalnih plač med državami članicami EU so se zmanjšale z razmerja 1 : 11 v eurih na 1 : 4 v SKM. V državah članicah EU so mesečne minimalne plače v SKM znašale od 380 v Bolgariji do 1 561 v Luksemburgu.
S pretvorbo iz eurov v SKM se je zmanjšal razpon med najvišjimi in najnižjimi minimalnimi plačami, spremenila pa se je tudi razvrstitev držav. Glavne razlike med minimalnimi plačami v eurih in SKM so bile ugotovljene v Estoniji, na Madžarskem, v Črni gori, Litvi, na Portugalskem in v Nemčiji, pri čemer se je vsaka od teh držav na lestvici premaknila za vsaj dve mesti. Trinajst držav se je na lestvici premaknilo za eno mesto. Velika večina držav je pri primerjavi med slikama 1 in 2 ostala v isti skupini. Izjeme so bile Češka, Madžarska, Latvija, Slovaška, Hrvaška, Poljska in Turčija, ki so prešle iz prve skupine (z razmeroma nizkimi minimalnimi plačami) v drugo skupino (srednja raven minimalnih plač).
Ravni minimalnih plač glede na povprečne bruto mesečne dohodke
Leta 2013 je raven bruto minimalnih plač v državah članicah EU segala od skoraj 33 % do nekaj več kot 50 % povprečnih bruto mesečnih dohodkov za zaposlene v industriji, gradbeništvu ali storitvah (dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem ter dejavnosti eksteritorialnih organizacij in teles so izvzete), kot je zajeto s področji B–S klasifikacije NACE Rev. 2 – glej Sliko 3.
Raven minimalnih plač glede na srednjo vrednost povprečnih bruto mesečnih dohodkov je bila najvišja v Sloveniji (51,4 %), Grčiji (50,1 %, 2011) in Turčiji (50 %, 2010). V spodnjem delu lestvice so Združene države, Češka, Španija in Estonija, ki so poročale, da je bila raven njihovih minimalnih plač nižja kot 35 % povprečnih bruto mesečnih dohodkov.
Delež zaposlenih z minimalnimi plačami
Delež zaposlenih z minimalnimi plačami se lahko med državami znatno razlikuje. S povezavo mikropodatkov iz zadnjega štiriletnega raziskovanja o strukturi plače in tedaj veljavne ravni minimalnih plač (oktobra 2010 za zadnje raziskovanje o strukturi plače) je mogoče oblikovati oceno (kot je predstavljena na Sliki 4). Zaradi primerljivosti je bil obseg omejen na zaposlene s polnim delovnim časom, ki so stari vsaj 21 let in delajo v podjetjih z vsaj 10 zaposlenimi, pri čemer so bile izključene javna uprava, obramba in obvezna socialna varnost (področje O klasifikacije NACE Rev. 2). Poleg tega mesečni dohodki, izračunani na podlagi raziskovanja o strukturi plače iz leta 2010, izključujejo dohodke, povezane z nadurnim in izmenskim delom.
Med državami članicami EU z minimalno plačo je delež zaposlenih, ki prejemajo manj kot 105 % nacionalne minimalne plače, znašal več kot 9 % v osmih državah članicah EU, in sicer v Sloveniji (19,2 %), Litvi (13,7 %), Latviji (11,8 %), Luksemburgu (10,2 %), na Poljskem (9,9 %), v Franciji, na Irskem in Hrvaškem (povsod 9,2 %). Španija (0,2 %) je zajela najmanjši delež zaposlenih, ki zaslužijo manj kot 105 % nacionalne minimalne plače, delež zaposlenih, ki zaslužijo manj kot to, v preostalih 11 državah članicah EU pa je znašal med 2 % in 4,7 %.
Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov
Mesečne nacionalne minimalne plače
Statistika minimalnih plač, ki jo objavlja Eurostat, se nanaša na mesečne nacionalne minimalne plače. Podatki se objavijo glede na minimalne plače, ki veljajo 1. januarja in 1. julija vsako leto. Osnovna nacionalna minimalna plača je določena na urni, tedenski ali mesečni postavki in je uveljavljena z zakonom (prek vlade), pri čemer je pogosto določena na podlagi posvetovanj s socialnimi partnerji ali pa neposredno z nacionalnim medsektorskim sporazumom. Nacionalna minimalna plača se običajno uporablja za vse zaposlene ali vsaj veliko večino zaposlenih v državi; podatki se sporočajo v bruto zneskih. Popolne informacije o nacionalnih minimalnih plačah za posamezne države so na voljo v prilogi kot sestavnem delu metapodatkov.
Za države, v katerih nacionalna minimalna plača ni določena v bruto zneskih, se neto vrednost preračuna v bruto vrednost, tako da se zajamejo veljavni davki. To velja za Črno goro in Srbijo.
Za države, v katerih nacionalna minimalna plača ni določena na mesečni postavki (temveč na primer na urni ali tedenski), se raven minimalne plače pretvori v mesečno postavko v skladu s pretvorbenimi količniki, ki jih predložijo zadevne države:
Nemčija: (urna postavka x 40 ur x 52 tednov)/12 mesecev;
Irska: (urna postavka x 39 ur x 52 tednov)/12 mesecev;
Francija: podatki od januarja 1999 do januarja 2005: (urna postavka x 39 ur x 52 tednov)/12 mesecev; podatki od julija 2005 (urna postavka x 35 ur x 52 tednov)/12 mesecev;
Malta: (tedenska postavka x 52 tednov)/12 mesecev;
Združeno kraljestvo: (urna postavka x število povprečnih osnovnih plačanih ur na teden za zaposlene s polnim delovnim časom v vseh sektorjih x 52,18 tednov)/12 mesecev;
Združene države: (urna postavka x 40 ur x 52 tednov)/12 mesecev.
V Srbiji je določena urna neto minimalna plača. Uporablja se naslednja pretvorba: (urna neto postavka x 40 ur x 52,2 tedna)/12 mesecev. Ta vrednost se nato preračuna v bruto vrednost, tako da se zajamejo veljavni davki.
Poleg tega so bili podatki prilagojeni, da se upoštevajo primeri, ko se minimalna plača izplačuje za več kot 12 mesecev letno (kot je v Grčiji, Španiji in na Portugalskem, kjer se izplačuje za 14 mesecev na leto).
Podatki o nacionalnih minimalnih plačah se predložijo Eurostatu v nacionalni valuti. Za države zunaj euroobmočja so minimalne plače v nacionalnih valutah pretvorjene v eure z uporabo mesečnega deviznega tečaja, zajetega ob koncu preteklega meseca (za izračun minimalnih plač v eurih 1. januarja 2015 je bil na primer uporabljen tečaj ob koncu decembra 2014).
Za odpravo učinka razlik v ravneh cen med državami se uporabljajo posebna menjalna razmerja, ki se imenujejo paritete kupne moči (PKM). PKM za izdatke gospodinjstev za končno potrošnjo v vsaki državi se uporabljajo za pretvorbo mesečnih minimalnih plač v eurih ali nacionalnih valutah v umetno skupno enoto, ki se imenuje standard kupne moči (SKM). Če PKM za zadnje referenčno obdobje še niso na voljo, se uporabijo PKM za preteklo leto, serije pa se posodobijo, ko so na voljo najnovejše PKM.
Države, ki niso zajete v statistiki minimalnih plač
Nacionalna minimalna plača 1. januarja 2015 ni bila določena na Danskem, v Italiji, na Cipru, v Avstriji, na Finskem in Švedskem; enako velja za države Efte Islandijo, Norveško in Švico. Na Cipru vlada določi minimalne plače za posamezne poklice. Na Danskem, v Italiji, Avstriji, na Finskem in Švedskem ter na Islandiji, Norveškem in v Švici so minimalne plače v vrsti posameznih sektorjev določene s kolektivnimi pogodbami.
Povprečni mesečni dohodki
Podatki o bruto mesečnih dohodkih zajemajo nadomestilo v gotovini, plačano pred odbitkom vseh davkov in prispevkov za socialno varnost, ki jih plačajo prejemniki plače in zadrži delodajalec, ter so omejeni na bruto dohodke, ki se izplačajo v vsakem plačilnem obdobju. Na splošno se nanašajo na področja B–S klasifikacije NACE Rev. 2 (industrija, gradbeništvo in storitve, razen dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem ter dejavnosti eksteritorialnih organizacij in teles) ter zajemajo zaposlene s polnim delovnim časom, ki delajo v podjetjih vseh velikosti. Zajetje dejavnosti posameznih držav v zvezi z nacionalnimi minimalnimi plačami kot delež povprečnih mesečnih dohodkov je na voljo v prilogi, ki je sestavni del metapodatkov.
Ozadje
Več držav članic ustanoviteljic EU ima dolgo tradicijo zagotavljanja nacionalne minimalne plače za delovno silo z nižjimi plačami. V nasprotju s tem je več držav članic, vključno z Nemčijo, Irsko, Združenim kraljestvom in številnimi državami, ki so pristopile k EU leta 2004 ali pozneje, šele nedavno sprejelo zakonodajo o minimalni plači, pri čemer 1. januarja 2015 šest držav članic EU-28 ni imelo določene nacionalne minimalne plače.
V zadnjih letih je v večini evropskih držav mogoče opaziti vzorec razmeroma skromnega poviševanja plač (zmernost plačne politike), pri čemer je veliko skupin, ki zastopajo delavce, trdilo, da so kupna moč in splošni življenjski standardi upadli. Nekateri politiki, predstavniki delavcev, interesne skupine in komentatorji spodbujajo zamisel o „evropski minimalni plači“ ali določitvi nacionalnih minimalnih plač v vseh državah članicah EU.
Ni nujno, da se ravni nacionalnih minimalnih plač vsako leto spremenijo ali da se s prilagoditvijo minimalne plače vedno povišajo, o čemer priča na primer Grčija, kjer so se minimalne plače leta 2012 v okviru vladnih varčevalnih ukrepov znižale. V navedenem letu je bila nacionalna kolektivna pogodba v tej državi začasno prekinjena, nacionalna minimalna plača pa je zdaj določena z vladnim sklepom.
Glej tudi
- Earnings statistics (v angleščini)
- Gender pay gap statistics (v angleščini)
- Labour market and Labour force survey (LFS) statistics (v angleščini)
- Labour markets at regional level (v angleščini)
- Plače in stroški dela
Druge informacije Eurostata
Objave
- Labour market statistics — Pocketbook, 2011 edition (v angleščini)
- European Social Statistics — European Social Statistics, 2013 edition (v angleščini)
Glavne tabele
- Earnings, glej (v angleščini):
- Minimum wages (tps00155)
Podatkovna zbirka
- Earnings, glej (v angleščini):
- Minimum wages (earn_minw)
- Monthly minimum wages - bi-annual data (earn_mw_cur)
- Monthly minimum wage as a proportion of average monthly earnings (%) — NACE Rev. 2 (from 2008 onwards) (earn_mw_avgr2)
- Monthly minimum wage as a proportion of average monthly earnings (%) — NACE Rev. 1.1 (1999-2009) (earn_mw_avgr1)
- Minimum wages (earn_minw)
Posebni razdelek
- Earnings (v angleščini)
Metodologija/Metapodatki
- Minimum wages (ESMS metadata file — earn_minw_esms) (v angleščini)
Izvorni podatki za slike in zemljevide (MS Excel)
Minimum wage statistics: tables and figures (v angleščini)
Zunanje povezave
- Eurofound — European Industrial Relations Observatory (EIRO)
- International Labour Organisation (v angleščini)