Archive:Statistika odpadkov

Podatki za septembra 2012. Najnovejši podatki: Dodatne informacije Eurostat, Glavne tabele in Podatkovna zbirka. Angleška različica je novejša.

Tabela 1: Nastajanje odpadkov, 2010
(v 1 000 tonah) – Vir: Eurostat (env_wasgen)

Slika 1: Nastajanje odpadkov, 2010 (v kg na prebivalca) – Vir: Eurostat (env_wasgen)

Slika 2: Nastajanje odpadkov nemineralnega izvora 2004–2010
(v kg na prebivalca) – Vir: Eurostat (env_wasgen)

Slika 3: Nastajanje odpadkov nemineralnega izvora, EU-27, 2004–2010
(v milijonih ton) – Vir: Eurostat (env_wasgen)

Slika 4: Nastajanje nevarnih odpadkov 2004–2010 (1)
(v kg na prebivalca) – Vir: Eurostat (env_wasgen)

Slika 5: Razvoj obdelave odpadkov, EU-27, 2004–2010
(v milijonih ton) – Vir: Eurostat (env_wastrt)

Tabela 2: Obdelava odpadkov, 2010
(v 1 000 tonah) – Vir: Eurostat (env_wastrt)

Tabela 3: Obdelava nevarnih odpadkov, 2010
(v 1 000 tonah) – Vir: Eurostat (env_wastrt)

Članek vsebuje pregled nastajanja in obdelave odpadkov v Evropski uniji (EU) in nekaterih državah nečlanicah; temelji izključno na podatkih, zbranih v okviru Uredbe 2150/2002 o statistiki odpadkov.

Odpadek, ki ga člen 3(1) Direktive 2008/98/ES opredeljuje kot „vsako snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže ali namerava ali mora zavreči”, pomeni ogromno izgubo virov v obliki materiala in energije. Poleg tega ima lahko ravnanje z odpadki in njihovo odstranjevanje resne okoljske posledice. Odlagališča na primer zavzemajo prostor za zemljišča in lahko onesnažujejo zrak, vodo in tla, sežiganje pa lahko povzroči emisije nevarnih onesnaževal v zrak, če ni ustrezno urejeno.

Cilj politik EU na področju ravnanja z odpadki je zato zmanjšati vplive odpadkov na okolje in zdravje ter izboljšati učinkovito rabo virov v EU. Dolgoročni cilj teh politik je zmanjšati količino nastalih odpadkov, pri neizogibnih odpadkih pa spodbujati, da se uporabljajo kot vir, ter tako doseči višje ravni recikliranja in varnega odlaganja odpadkov.

Glavne statistične ugotovitve

Količina vseh nastalih odpadkov

V letu 2010 je v EU-27 v gospodarskih dejavnostih in gospodinjstvih nastalo skupaj 2 570 milijonov ton odpadkov, to je bilo nekaj več kot leta 2008, vendar manj kot v letih 2004 in 2006. Razmeroma nizke številke za leti 2008 in 2010 so morda vsaj deloma odraz upada gospodarskih dejavnosti zaradi finančne in gospodarske krize. 94,5 milijona ton odpadkov (3,7 % vseh odpadkov), ki so leta 2010 nastali v EU-27, je bilo uvrščenih med nevarne odpadke. Tako je vsak prebivalec EU-27 v povprečju ustvaril približno 5,1 tone odpadkov, od tega 188 kg nevarnih odpadkov.

V Tabeli 1 je prikazana analiza skupne količine odpadkov po glavnih gospodarskih dejavnostih (po NACE Rev. 2). Pri dveh dejavnostih je bila količina odpadkov v EU-27 leta 2010 še zlasti velika: v gradbeništvu (NACE, področje F) je količina odpadkov znašala 855 milijonov ton (33,3 % skupne količine), v rudarstvu (NACE, področje B) pa je nastalo 727 milijonov ton odpadkov (28,3 % skupne količine). Večina odpadkov, ki je nastala pri teh dejavnostih, je bila mineralnega izvora ali je vsebovala prst (izkopana zemlja, odpadki pri gradnji cest, odpadki pri rušenju stavb, zemeljski izkopi, odpadno kamenje, jalovina itn.). V predelovalnih dejavnostih (NACE, področje C) je leta 2010 nastalo 280 milijonov ton odpadkov (10,9 % skupne količine), gospodinjstva pa so prispevala še nadaljnjih 221 milijonov ton (8,6 %). Razmeroma nizek delež skupne količine odpadkov, ki je nastal v kmetijstvu in lovu, gozdarstvu in ribištvu (NACE, področje A), je vsaj deloma povezan s tem, da sta iz predstavljenih podatkov izključena gnoj in gnojevka (če sta bila ponovno uporabljena v kmetijstvu kot gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal).

Med državami, za katere so v tabeli 1 predstavljeni podatki, so precejšnje razlike v količini nastalih odpadkov v letu 2010 – največji delež skupne količine odpadkov v EU-27 je tako ustvarila Nemčija (14,1 %), ki ji sledita Francija in Združeno kraljestvo. Te podatke je mogoče izraziti v razmerju do prebivalstva (glej Sliko 1): po tem merilu je Latvija med državami članicami EU ustvarila najmanj odpadkov na prebivalca (668 kg); razmeroma malo odpadkov na prebivalca je ustvarila tudi Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (1,1 t) in zlasti Hrvaška (151 kg). V večini držav članic EU in ostalih državah nečlanicah se je količina nastalih odpadkov gibala med 1,5 in 7,2 tone na prebivalca, kot prikazuje Slika 1; v Romuniji je bila količina odpadkov na prebivalca 10,2 tone, na Švedskem 12,5 tone na prebivalca, v Estoniji je dosegla 14,2 tone na prebivalca, na Finskem 19,5 tone na prebivalca, v Luksemburgu 20,6 tone na prebivalca, v Bolgariji pa je bila najvišja, in sicer 22 ton na prebivalca.

Nekatere velike razlike med državami je mogoče povezati z razlikami v gospodarskih strukturah. V Bolgariji, na Finskem, v Estoniji, na Švedskem in v Romuniji so na to v veliki meri vplivale velike količine odpadkov mineralnega izvora iz rudarstva, v Luksemburgu pa so na veliko količino nastalih odpadkov vplivali zlasti odpadki mineralnega izvora iz gradbeništva.

Količina nastalih odpadkov nemineralnega izvora

912 milijonov ton odpadkov nemineralnega izvora, ki so leta 2010 nastali v EU-27, znaša 35,5 % skupne količine nastalih odpadkov, številka je skoraj enaka kot leta 2008 in okoli 39 milijonov ton nižja kot v letih 2004 in 2006. Izraženo v razmerju do prebivalstva, je v povprečju vsak prebivalec EU-27 leta 2010 ustvaril 1 817 kg odpadkov nemineralnega izvora (glej Sliko 2). V državah članicah EU se je količina nastalih odpadkov nemineralnega izvora gibala od 613 kg na prebivalca v Latviji do 8,6 tone na prebivalca v Estoniji (gre večinoma za nevarne odpadke pri sežiganju in nevarne kemične odpadke ter ostanke rafiniranja in sežiganja naftnega skrilavca).

Na Sliki 3 sta prikazana izvor in razvoj odpadkov nemineralnega izvora po gospodarskih dejavnostih. V letu 2010 so predelovalne dejavnosti (NACE, področje C), ravnanje z odpadki in gospodarjenje z vodo (NACE, področje E in NACE , razred 46.7) ter gospodinjstva k odpadkom nemineralnega izvora vsak prispevali podobne deleže (med 197 in 214 milijonov ton). Odpadki nemineralnega izvora iz proizvodnje se od leta 2004 stalno zmanjšujejo, med letoma 2004 in 2010 so se zmanjšali za 20,5 %. Nasprotno pa se je količina nastalih odpadkov v sektorju ravnanja z odpadki in gospodarjenja z vodo močno povečala, in sicer za 59,4&nbsp\;% v istem obdobju. Količina odpadkov iz gospodinjstev je po rahlem povečanju med letoma 2004 in 2008 v letu 2010 ostala nespremenjena.

Količina nastalih nevarnih odpadkov

Nevarni odpadki lahko pomenijo tveganje za zdravje ljudi in okolje, če se z njimi ne ravna ustrezno in se ne odlagajo varno. Leta 2010 je v EU-27 nastalo 94,5 milijona ton nevarnih odpadkov, kar je več kot leta 2004 (89 milijonov ton), vendar manj kot leta 2006 (101 milijonov ton) in leta 2008 (98 milijonov ton).

Na Sliki 4 je prikazana količina nastalih nevarnih odpadkov na prebivalca v obdobju od 2004 do 2010. Podatki vključujejo vse kategorije nevarnih odpadkov, tudi odpadke mineralnega izvora. Kot je navedeno zgoraj, gre visoke številke za Estonijo (6,7 tone na prebivalca) v veliki meri pripisati naftnemu skrilavcu, za Bolgarijo (1,8 tone na prebivalca) pa izkopu bakrove rude. Razen navedenih posebnih primerov se je količina nastalih nevarnih odpadkov v državah članicah EU leta 2010 gibala od 22 kg na prebivalca v Grčiji do 747 kg na prebivalca v Luksemburgu.

Obdelava odpadov

Leta 2010 je bilo v EU-27 obdelanih približno 2,366 milijarde ton odpadkov; to vključuje tudi obdelavo odpadkov, ki so bili uvoženi v EU. V Tabeli 2 je prikazanih več podatkov o uporabljenih postopkih obdelave odpadkov, v Tabeli 3 pa so enaki podatki prikazani za obdelavo nevarnih odpadkov. Skoraj polovica (48,2 %) obdelanih odpadkov leta 2010 v EU-27 je bilo odstranjenih drugače kot s sežiganjem (sem sodi zlasti odlaganje odpadkov na odlagališča, pa tudi rudarski odpadki v premogovnikih ali v njihovi bližini ter izpust odpadkov v vode). Nadaljnjih 46,3 % obdelanih odpadkov v EU-27 v letu 2010 je bilo predelanih na različne načine (razen energetske predelave). Preostalih 5,4 % obdelanih odpadkov leta 2010 v EU-27 je bilo sežganih (z energetsko predelavo ali brez).

Slika 5 prikazuje razvoj obdelave odpadkov po glavnih kategorijah obdelave v obdobju od 2004 do 2010. Obseg odstranjenih odpadkov se je v obdobju od 2004 do 2008 stalno zmanjševal. Vendar pa se je v letu 2010 ta trend obrnil, kar je bilo zlasti posledica večje ravni obdelave odpadkov v rudarstvu in odstranjevanja tega materiala v nekaterih državah (Romuniji, Švedski in Finski). Kljub temu obratu se je delež odstranjenih odpadkov v skupni količini obdelanih odpadkov zmanjšal s 54,0 % v letu 2004 na 48,2 % v letu 2010. Količina predelanih odpadkov (razen energetske predelave) se je enakomerno povečala z 893 milijonov ton leta 2004 na 1,096 milijarde ton v letu 2010, čeprav je bilo med letoma 2008 in 2010 povečanje manjše. Zato se je delež predelanih odpadkov v skupni količini obdelanih odpadkov povečal z 41,1 % v letu 2004 na 46,3 % v letu 2010. Analiza najnovejših podatkov za leto 2010 kaže, da je bilo 193 milijonov ton predelanih odpadkov uporabljenih za zasipavanje (tj. na območjih izkopavanj z namenom rekultivacije ali varnosti ali v inženirske namene pri urejanju krajine). Sežiganje odpadkov in energetska predelava sta se povečali za 19,6 %, s 108 milijonov ton leta 2004 na 129 milijonov ton leta 2008, v letu 2010 pa je količina ostala nespremenjena.

Pri obdelavi nevarnih odpadkov je delež odstranjenih odpadkov v letu 2010 dosegel 47,7 % celotne EU-27, kar je predstavljalo delež skupne količine obdelanih nevarnih odpadkov, skladen z ustreznim deležem za vse odpadke. Približno 9,8 milijona ton (ali 13,2 % vseh nevarnih odpadkov) je bilo sežganih ali uporabljenih za pridobivanje energije, 29,1 milijona ton (ali 39,2 %) pa je bilo predelanih.

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Za nadzor izvajanja politike ravnanja z odpadki, še zlasti skladnosti z načeli predelave in varnega odstranjevanja odpadkov, so potrebni zanesljivi statistični podatki podjetij in zasebnih gospodinjstev o nastajanju odpadkov ter ravnanju z njimi. Leta 2002 je bila sprejeta Uredba 2150/2002 o statistiki odpadkov, ki je oblikovala okvir za usklajeno statistiko odpadkov Skupnosti.

V skladu s to uredbo morajo države članice od referenčnega leta 2004 vsaki dve leti predložiti podatke o nastajanju, predelavi in odstranjevanju odpadkov. Podatki o nastajanju in obdelavi odpadkov so na voljo za štiri referenčna leta, in sicer za leta 2004, 2006, 2008 in 2010. Zaradi izračuna agregatov za EU-27 so bile ocene Eurostata pripravljene za referenčno leto 2010 za štiri države članice EU – Grčijo, Italijo, Latvijo in Združeno kraljestvo.

Ozadje

Pristop EU k ravnanju z odpadki temelji na naslednjih treh načelih: preprečevanju nastajanja odpadkov, recikliranju in ponovni uporabi ter izboljšanju končnega odstranjevanja in nadzora. Nastajanje odpadkov je mogoče preprečiti s čistejšimi tehnologijami, ekološkim oblikovanjem ali ekološko učinkovitejšimi vzorci proizvodnje in porabe. S preprečevanjem nastajanja odpadkov in recikliranjem, usmerjenim v tehnologijo materialov, se lahko zmanjša tudi okoljski vpliv uporabljenih virov, in sicer z omejevanem pridobivanja in pretvorbe surovin pri proizvodnih procesih. Kadar je mogoče, je treba odpadke, ki jih ni mogoče reciklirati ali ponovno uporabiti, varno sežgati, na odlagališča pa jih je treba odlagati samo v skrajnem primeru. Pri obeh načinih je potreben strog nadzor, saj lahko sicer nastane velika okoljska škoda.

V strategiji EU za trajnostni razvoj [1] in njenem šestem akcijskem programu za okolje [2], v katerem sta preprečevanje nastajanja odpadkov in ravnanje z njimi opredeljena kot ena od sedmih tematskih strategij z naslovom „Nadaljevanje trajnostne uporabe virov – Tematska strategija o preprečevanju in recikliranju odpadkov“ (COM(2005)666 final), je poudarjeno razmerje med učinkovito rabo virov ter nastajanjem odpadkov in ravnanjem z njimi. Skupnost skuša s politiko na tem področju ločiti uporabo virov in nastajanje odpadkov od gospodarske rasti, pri tem pa zagotoviti, da trajnostna poraba ne preseže okoljske zmogljivosti. Da bi preverili dosežen napredek v zvezi s politiko ravnanja z odpadki EU, je bila leta 2010 izvedena ocena tematske strategije (COM(2011) 13 final). To poročilo navaja, da je bil napredek dosežen na več področjih, vključno z zakonodajnimi spremembami, višjimi ravnmi recikliranja, manjšimi količinami odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, in zmanjšanjem nevarnih snovi za nekatere tokove odpadkov. Kljub temu pa je v ugotovitvah poudarjena tudi vrsta vprašanj, kjer bi bile možne izboljšave, vključno z naslednjimi: negativni vpliv na okolje zaradi pričakovanega povečanega nastajanja odpadkov, neizkoriščanje številnih možnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter nezadosten napredek pri ustvarjanju delovnih mest v okviru okoljskih storitev. Poročilo poziva tudi k opredelitvi novih in bolj ambicioznih ciljev preprečevanja nastajanja in recikliranja odpadkov ter k določitvi ciljev, ki se nanašajo na posamezne materiale, s čimer bi pripomogli k doseganju cilja strategije Evropa 2020 glede spodbujanja z viri gospodarnega gospodarstva.