Pristaniška območja so med potencialno najnevarnejšimi območji, kjer mora delati carinsko osebje. Poleg očitnih nevarnosti, povezanih z delom v bližini vode, pristaniška območja praviloma vključujejo številne druge potencialno nevarne stvari, med drugim:


1. Nevarnosti pri prevozu


1.1 Splošno

Prevoz v pristaniščih in tovornih območjih lahko predstavlja različne nevarnosti. Čeprav veljajo številni običajni cestnoprometni predpisi ter obstajajo posebne in jasno označene poti za vozila, so osebe na odprti cesti še dodatno ogrožene. V tem razdelku je navedenih nekaj pogostejših vrst vozil, na katera lahko naletite, tveganja, ki jih pomenijo, in načine, kako se izogniti poškodbam.

Če se vozite v pristaniškem območju, ne pozabite, da še vedno veljajo običajni cestnoprometni predpisi, obstajajo pa še druge nevarnosti. Pristanišč ne obravnavajte kot območij brez pravil, kjer lahko vozite, kot hočete. Če je le mogoče, vozila ne parkirajte ob robu vode.


1.2 Katere vrste vozil lahko srečam?

V pristaniščih in tovornih območjih najdete širok spekter vozil, od viličarjev in električnih samokolnic do avtomobilov in tovornjakov ali premičnih žerjavov in luških dvigal. Številne lokacije so povezane tudi z železniškim omrežjem za potniški in/ali tovorni promet.

Zaposleni v pristanišču in osebe, ki ravnajo s tovorom, običajno delajo v kratkih rokih, še zlasti ob raztovarjanju, skladiščenju ali dostavi tovora. V tem času bodite pozorni na hitro premikajoča se vozila. Najboljši način, da vas vozila ne poškodujejo, je, da se jim od daleč izognete. Varne poti za pešce morajo biti jasno označene. Če morate delati v omejenem območju, o tem vedno obvestite upravljavca lokacije. Upravljavec bo nato vse svoje voznike opozoril na vašo prisotnost. Ne pozabite jim povedati, ko končate, da lahko nadaljujejo delo kot običajno.


1.3 Kakšna so tveganja?

Premični žerjavi in dvigala: upravljavci imajo iz svojih kabin pogosto omejeno vidljivost in ne morejo biti pozorni na pešce. V zaprtih prostorih, na primer prehodnih skladiščih, lahko obstaja dodatno tveganje zaradi dizelskih ali bencinskih hlapov. O svoji prisotnosti vedno obvestite voznikovega nadzornika. Običajno lahko voznika obvesti po radijski zvezi.

Luška dvigala in skladi zabojnikov: luška dvigala se lahko upravljajo na daljavo ali celo prek računalnika. Na območjih, kjer so zabojniki naloženi v skladih, je vidljivost med skladi včasih močno zmanjšana ali je sploh ni. Ne vstopite na območje, kjer se zabojniki zlagajo v sklade, dokler niso vsi postopki zaključeni.

Električna vozila: mednje sodijo viličarji, električne samokolnice in vozila, s katerimi upravljajo pešci. Ta so še zlasti nevarna, ker:
Še posebej so nevarna:
Med obratovanjem viličarja morate ohraniti varno razdaljo in se ne smete zanašati na to, da vas bo voznik videl.

Železniški promet: delo v bližini železniškega prometa je lahko še posebej nevarno. V pristaniških območjih vlaki verjetno ne bodo vozili zelo hitro, še vedno pa za popolno zaustavitev potrebujejo precej daljšo razdaljo od cestnega vozila. Elektrika, bodisi z nadzemnih električnih vodov bodisi z napajalnih tirnic, nevarnost še poveča.

Druga vozila: premikajo se lahko tudi druga vozila, na primer osebni avtomobili, avtobusi in tovornjaki. Držati se morajo označenih poti. Tovornjaki ali vlačilci, ki se uporabljajo za premikanje zabojnikov po pristanišču, se lahko nenadoma premaknejo ali spremenijo smer.


1.4 Kaj lahko storim za zmanjšanje tveganja?

Vedno nosite odsevna oblačila in, če je le mogoče, delajte v parih.

Zapomnite si: sami ste odgovorni, da se izogibate vozilom v pristaniščih. Pešci nimajo prednosti.

Če hodite peš, se vedno držite označenih varnih pešpoti. Izogibajte se velikim vozilom, kot so premični žerjavi in luška dvigala. Voznik vas morda ne more videti.

V vsa omejena območja vstopajte le z dovoljenjem upravljavca.

Varneje je, da se izognete vsem območjem, kjer se lahko premikajo vozila, zlasti velika vozila, kjer je voznikov pogled lahko omejen ali pa traja nekaj časa, da se vozilo ustavi. Če morate delati na teh območjih, bodite pozorni na utripajoče rumene signalne luči, ki vas opozarjajo, da se vozilo premika, in bodite vedno z obrazom obrnjeni v smeri prihajajočega prometa.



2. Pregled vozil


2.1 Splošni nasveti

Naslednje točke veljajo za pregledovanje vseh vrst vozil:

2.2 Dodatna navodila za cestne in železniške cisterne



3. Pregled tovora in zabojnikov


3.1 Splošno

Splošen pregled tovora, zlasti na zabojniških terminalih in v skladiščih, vključuje številne nevarnosti, od katerih so nekatere zajete drugje v tem razdelku.

Ta razdelek vsebuje konkretnejša navodila za nekatere nevarnosti.


3.2 Na katere nevarnosti moram biti pozoren?

Tovor vedno pregledujte v zavarovanem, namenskem prostoru za pregledovanje, in ne na območju skladov ali delovnih območjih, kjer bi vas lahko ogrožala premikajoča se vozila. Če je le mogoče, delajte v parih.


3.3 Zunanji pregled zabojnikov


3.4 Odpiranje in notranji pregled zabojnikov in tovoru namenjenih vozil


3.5 Na kaj še moram biti pozoren?

Upravljavci lokacij imajo lastna varnostna pravila, vključno z ureditvami v primeru nujnega primera (tj. požara in prve pomoči). Seznanite se z ureditvami in jih upoštevajte. Zapomnite si:


4. Katere druge nevarnosti še lahko srečam?


NevarnostProtiukrepi
Nevarnost spotikanja:

Spotaknete se lahko ob najrazličnejše predmete, na primer:
  • varovalne obloge, jeklene obrobe itd.;
  • palete in drugo embalažo – cele ali posamezne dele;
  • škatle in zaboje;
  • privezne vrvi, privezne stebričke in drugo opremo za pritrditev.


Bodite pazljivi in pozorni na nevarnosti spotikanja.

  • Če je mogoče, z delovnega območja pred začetkom dela odstranite predmete, ob katere bi se lahko spotaknili.
  • Posebno pozornost je treba nameniti priveznim in drugim vrvem ob robu pomola.
Spolzke površine:

Te lahko vključujejo kovinske površine, kot so:
  • brvi in prehodi ali
  • pokrovi jaškov.
Pazite tudi na razsuti ali razliti tovor, kar vključuje:
  • tekočine;
  • zrnje;
  • nafto;
  • led;
  • poškodovano sadje, ribe itd.


Ob prečkanju spolzkih površin bodite še posebej previdni, zlasti če so mokre. Te lahko vključujejo kovinske površine, kot so:
  • Ustrezna obutev zmanjša tveganje zdrsa.
  • Če je mogoče, je treba v primeru razlitij nemudoma uporabiti primeren sorbent.
  • Če je to izvedljivo, jih je treba očistiti pred začetkom dela.
Zaprti prostori:

Zaprti prostori so običajno na krovu ladij, lahko pa tudi v pristanišču:
  • skladišča in dovozne poti do silosov itd.;
  • strojnice pri portalnih žerjavih ali drugi opremi za ravnanje s tovorom, kot so transportni trakovi;
  • zapečateni zabojniki.
Tu so lahko prisotne različne nevarnosti, med drugim:


Nikoli ne smete vstopati v zaprte prostore brez ustreznega usposabljanja in opreme.
  • Vedno bi bilo treba izvesti oceno tveganja in pridobiti dovoljenje odgovorne osebe, preden vstopite v kateri koli zaprti prostor.
  • Uporabiti je treba merilnik kisika in/ali opremo za nadzor plinov.
  • Če prostora ni mogoče temeljito prezračiti, sta morda potrebna dihalni aparat ali reševalna oprema za ohranjanje življenja.
Hladilnice:

Skladiščenje blaga v zamrzovalnikih lahko poteka pri temperaturi pod -22 °C.
  • Nenadna izpostavljenost lahko povzroči šok.
  • Daljša izpostavljenost lahko povzroči ozebline.


Vzpostavljen mora biti načrt varnega dela. Zapomnite si tudi:
  • pred vstopom vedno nekoga obvestite, da ne boste ostali zaklenjeni v notranjosti;
  • uporabite ustrezno osebno zaščitno opremo;
  • upoštevajte higienska in varnostna pravila.
Posode pod tlakom:

Posode pod tlakom, vključno s pivskimi sodi itd., lahko eksplodirajo, če jih odprete nepravilno.
  • Naključno ali nepravilno ravnanje z ventili pod tlakom lahko povzroči trajne poškodbe, zlasti poškodbe obraza ali sluha.


Nikoli ne skušajte odpreti posode pod tlakom, razen če imate ustrezno orodje in ste za to usposobljeni.

Po potrebi pokličite zunanjega strokovnjaka.
Delo v bližini železniških prog:

Dodatne nevarnosti obstajajo na ranžirnih postajah ali v bližini železniških prog.
  • Vlaki se lahko začnejo premikati brez opozorila in če niste blizu lokomotive, skoraj neslišno.
  • Tudi ustavitev počasi vozečih vlakov zahteva določeno razdaljo.
  • Na ranžirnih postajah se lahko posamezni vagoni premikajo brez motorja.
  • Nadzemni električni vodi so še posebej nevarni, saj imajo zelo visoke napetosti (25 000 V ali več).


  • Vedno obvestite železniške uslužbence o svoji prisotnosti in ne začnite delati, dokler vam ne zagotovijo, da je to varno.
  • Vedno nosite odsevni jopič.
  • Progo prečkajte le na označenih prehodih.
  • Ponekod se električna energija dovaja z visokonapetostnimi napajalnimi tirnicami. Izogibajte se jim, prav tako pa tudi vodi ali predmetom v njihovi bližini.
  • Tire prestopite in ne hodite med njimi.
  • Pojdite okrog stoječih vagonov in ne hodite med njimi.
  • Celoten sistem je treba obravnavati, kot da je pod napetostjo, dokler vam železniški uslužbenec ne pove, da je napajanje izključeno.
  • Od nadzemne električne opreme morate biti vedno oddaljeni vsaj tri metre (vključno z orodjem, ki ga uporabljate, zlasti dolgimi palicami ali drugimi inšpekcijskimi orodji).
  • Če se na vodih kaj nahaja oziroma z njih visi (npr. ledene sveče, žice, vrvi itd.), se ne približujte in o tem takoj obvestite železniškega uslužbenca.
  • Nikoli ne delajte nad opremo za nadzemne vode. Pred začetkom dela je treba vagon premakniti na varno območje ali izklopiti električno napajanje.


Navodila v tem poglavju so mišljena kot splošno opozorilo o tveganjih, ki ste jim lahko včasih izpostavljeni med pregledovanjem in vzorčenjem, ter o varnostni opremi, ki jo morate uporabiti, in potrebnih previdnostnih ukrepih.
Za več informacij glejte zakonodajo in smernice nacionalne uprave.


Revizije
Različica Datum Spremembe
1.0 12.10.2012 Prva različica
1.1 15.07.2020 Update - text modification, changes in paragraph 4