Nevarne atmosfere, hlapi in meglice –
Zdravje in varnost

Nevarne atmosfere so običajno nevidne in so posledica spremembe sestave celotnega zraka ali dela zraka, zlasti v zaprtem ali slabo prezračevanem prostoru. Nastanejo lahko zaradi uhajanja snovi ali kemične reakcije med snovjo in okoljem ali zaradi določenega procesa. Zrak lahko zato postane strupen in škodljiv za pljuča ali sluznico. V nekaterih primerih lahko zmanjka kisika in posledično pride do zadušitve.

Hlape oddajajo snovi ob obdelavi (npr. ob segrevanju). Nekateri hlapi so le dražilni, drugi pa so lahko strupeni.

Meglice so delci snovi, ki se prenašajo po zraku v kapljičasti obliki (običajno v vodnih kapljicah). Lahko se posedejo na tla, ki zato postanejo spolzka, če se posedejo na okna in svetlobno napeljavo, pa se zmanjša vidljivost.

Hlapi in meglice so lahko nevarni pri vdihavanju.

Na nevarne atmosfere lahko naletite na številnih krajih, najpogostejše pa so:

• ogljikov dioksid v pivovarnah in destilarnah (nastaja pri fermentaciji),
• ogljikov monoksid v garažnih lopah,
• pomanjkanje kisika v prostorih za tovor ali zabojnikih,
• aceton pri proizvajalcih živil,
• benzen v naftnih rafinerijah,
• metanol v destilarnah in naftnih rafinerijah,
• etilni alkohol v destilarnah in pivovarnah,
• plini, ki nastanejo v posodah, ker jih oddajajo snovi, ki so v njih spravljene, na primer formaldehid, toluen, benzen, ksilen ali ogljikov monoksid. Glej oddelek Oprema za nadzor plinov.

Opozorilo: hlapi lahko ostanejo v cisternah, kotlih, sodih itd. še dolgo po tem, ko je bila vsebina že odstranjena. Dodatna previdnost je potrebna tudi ob vstopanju v zaprte ali slabo prezračevane prostore.

Hlapni pesticidi so nevarne snovi, s katerimi se boste najverjetneje srečali. Uporabljajo se za odstranjevanje glodavcev in žuželk. Pogosto se uporabljajo pred odpremo zabojnikov v EU. Če zabojniki ob prihodu niso ustrezno prezračevani, lahko hlapi pomenijo resno nevarnost. Obstajajo tri vrste hlapnih pesticidov, vsaka od njih pa predstavlja posebne nevarnosti:

Metilbromid (bromometan): zelo strupena kemikalija, ki se pogosto uporablja kot pesticid, zlasti v zabojnikih z zemljo ali lesom. Čeprav je metilbromid zelo strupen, se lahko simptomi zastrupitve pojavijo šele čez več ur. Med njimi so:

• opekline na koži zaradi daljšega stika s tekočo obliko kemikalije,
• nabiranje tekočine v pljučih zaradi vdihavanja hlapov,
• poškodbe možganov in živčnega sistema ter morda ledvic.

Tudi kratkotrajna izpostavljenost hlapom metilbromida lahko povzroči slabo počutje, vključno z glavobolom, očesnimi vnetji, bolečinami v trebuhu in odrevenelostjo stopal. Ti učinki lahko trajajo več dni, njihova resnost pa je odvisna od koncentracije in trajanja izpostavljenosti. Dolgotrajna izpostavljenost metilbromidu lahko povzroči tudi smrt.

Aluminijev fosfid (fosfin): pelete aluminijevega fosfida se uporabljajo za zaplinjevanje zabojnikov z živili, tobakom in drugim pokvarljivim blagom med prevozom. Kakovost pelet se med prevozom poslabša in sproščati začnejo fosfin, ki uniči škodljivce, nato pa se v dveh ali treh tednih porazgubi. Nevarnost se pojavi, če:

• od zaplinjevanja še niso minili dva ali trije tedni,
• so bile pelete nameščene ločeno, tako da se niso mogle učinkovito razgraditi, ali
• evidence o zaplinjevanju manjkajo ali niso na voljo.

Nepravilno zaplinjeni zabojniki se občasno odkrijejo pri uvozu iz Afrike, Južne Amerike ter Bližnjega in Daljnega vzhoda. Fosfin je brezbarven, vendar ima neprijeten vonj, ki spominja na pokvarjene ribe. Ob vdihavanju lahko povzroči vnetje dihalnih poti, lahko pa tudi vpliva na centralni živčni sistem. Simptomi vključujejo tresenje, slabost, bruhanje, glavobol in bolečine v trebuhu. V resnih primerih lahko privede tudi do kome ali smrti.

Vodikov cianid: ta hlapni pesticid se uporablja manj kot metilbromid in aluminijev fosfid, vendar je še posebej nevaren. Vonj spominja na mandeljne. Tudi pri nizkih koncentracijah lahko povzroči omotico, slabost, glavobol in bolečine v trebuhu, kar lahko privede do nezavesti in paralize. Vdihavanje visokih koncentracij lahko hitro privede do smrti.

Glede rokovanja z zaplinjenimi zabojniki glej oddelek o pregledovanju tovora in zabojnikov v poglavju o varnem delu v pristaniščih in tovornih območjih.

Nevarne atmosfere, hlapi in meglice običajno povzročijo poškodbe pri vdihavanju, vplivajo pa na pljuča, možgane, živčni sistem in druge organe. Povzročijo lahko tudi druge nevarnosti:

• lahko poškodujejo pljuča in sluznico,
• lahko povzročijo pomanjkanje kisika, na primer zaradi prisotnosti ogljikovega monoksida/dioksida,
• če se posedejo na tla, lahko ta postanejo spolzka,
• če se posedejo na svetlobno napeljavo in okna, se lahko zmanjša vidljivost,
• ob stiku z določenimi vrstami električnih naprav lahko povzročijo požar,
• ob vžigu lahko vzplamtijo ali eksplodirajo.

Hlapi in meglice so lahko prisotni v zaprtih prostorih, na primer na plovilu. Za preverjanje ravni atmosferskega kisika in prisotnosti nevarnih hlapov morate uporabiti opremo za nadzor plinov.

Ker mnogi hlapi in nekatere meglice niso vidni, je najpomembneje, da vemo, kdaj in kje se lahko pojavijo.

Pogosto so v nevarnih območjih v prostorih trgovca obvestila. Če ni ustreznega prezračevanja in delate na območjih, kjer lahko nastajajo meglice ali hlapi, morate nositi zaščito za dihala.

Opozorili:

• Protiprašne maske ne nudijo zaščite pred hlapi in meglicami.
• Zaščito za dihala lahko uporablja le usposobljeno osebje.

Hlapi in meglice so lahko prisotni v zaprtih prostorih, na primer na plovilu. Za preverjanje ravni atmosferskega kisika in prisotnosti nevarnih hlapov morate uporabiti opremo za nadzor plinov.

Vnetljivi plini, pare in meglice nastajajo ali se uporabljajo pri številnih industrijskih procesih. Če niso ustrezno nadzorovani, lahko povzročijo hude eksplozije ali požare. Območja s takimi atmosferami so znana kot nevarne cone, razvrščajo pa se na:

• cono 0, kjer je vedno prisotna eksplozivna mešanica plina/zraka,
• cono 1, kjer obstaja verjetnost nastanka eksplozivne atmosfere, in
• cono 2, kjer nastanek eksplozivne atmosfere ni zelo verjeten, vendar se ta lahko pojavi za kratek čas.

Glavna zahteva glede teh con je, da se prepreči kakršna koli možnost vžiga atmosfere, tako da se izključijo vsi možni viri vžiga.

Nekateri med njimi so očitni, na primer vžigalice, vžigalniki in prižgane cigarete, drugi pa nekoliko manj. Vnetljive atmosfere se lahko vžgejo tudi zaradi:

• motornih vozil,
• električnih naprav (z omrežnim ali baterijskim napajanjem),
• isker z ročnega orodja,
• nekaterih vrst mobilnih telefonov in radiev.

Če je treba v nevarni coni uporabiti kakršno koli električno opremo ali ročno orodje, so vedno potrebni posebni previdnostni ukrepi. Seznanite se z varnostnimi pravili trgovca in jih upoštevajte.

Če obstaja tveganje, da je atmosfera vnetljiva, morate uporabljati intrinzično varno opremo.

Glej poglavje o varnostnih svetilkah in intrinzično varni opremi.