Ljudje, ki se prebijajo po poplavljenih ulicah, poškodovanih zgradbah in kulturnih dobrinah, zaprtih šolah in trgovinah: takšne podobe postajajo vse pogostejše, saj dvig morske gladine in močnejše nevihte povzročajo opustošenje v obalnih mestih. V odgovor je pet držav jadransko-jonskega območja sodelovalo v projektu I-Storms, da bi zagotovili boljšo pripravo in usklajen odziv na ekstremne vremenske razmere, rešili življenja in omejili škodo.
- 11 March 2021
Dve leti usklajenih prizadevanj, trdega dela in konstruktivnega sodelovanja med partnerji I-STORMS so nam omogočili, da smo ustvarili orodja in razvili skupne strategije za zaščito jadransko-jonskega območja pred izrednimi razmerami na morju.
Projektni partnerji so vzpostavili mrežo za zagotavljanje usklajene civilne zaščite v jadransko-jonski regiji.
Razvit je bil inovativen pristop k izmenjavi podatkov, vključno z meteorološkimi in oceanografskimi informacijami. To je omogočilo boljše napovedovanje neurij in drugih hudih vremenskih razmer ter zagotovilo hitrejši in učinkovitejši odziv na nujne primere v skladu z mehanizmom EU na področju civilne zaščite.
Izpostavljena so bila področja, kjer je sodelovanje še potrebno. Nazadnje je projekt zagotovil, da se državljani bolj zavedajo, kako ranljiva so obalna območja za neurja.
Tesnejše sodelovanje
Na projektu je sodelovalo devet organizacij, vključno s službami za vremensko napoved, civilno zaščito in službami za ukrepanje ob nesrečah ter znanstvenimi organizacijami v Albaniji, na Hrvaškem, v Grčiji, Italiji in Sloveniji.
Lotili so se reševanja problemov, ki vključujejo pomanjkanje znanja o morskih nevihtah, slabo makroregionalno sodelovanje in šibko integracijo podatkovnega sistema – kar onemogoča izmenjavo informacij.
Nujna potreba po ukrepanju
Evropska zakonodaja nima posebnih strategij, smernic, postopkov in sistemov zgodnjega opozarjanja za preprečevanje in obvladovanje tveganj, povezanih z ekstremnimi vremenskimi razmerami na obalnih območjih, navaja projekt I-Storms v svojem končnem poročilu.
Brez ustreznih prilagoditvenih ukrepov bo dvig morske gladine in pogostejša intenzivnejša neurja povzročila vse hujše poplave in izgubo zemlje na obalnih območjih in majhnih otokih, je medvladni svet za podnebne spremembe zapisal v svojem poročilu odobrenem septembra 2019.
Usklajena prizadevanja in strategije v kombinaciji z uporabo novih tehnologij so bistvenega pomena. Potreba po zgodnjem opozarjanju je obravnavana v Agendi za trajnostni razvoj 2030.
Spletna orodja
Projektni partnerji so razvili Atlas morskih neviht, ki je spletno orodje za kartiranje podatkov, ki vključuje postopke za ukrepanje v sili in informacije o preteklih obalnih nesrečah, da bi identificirali ranljiva območja.
Drugo spletno orodje, ki ga je razvil projekt, zbira napovedi iz obstoječih sistemov za napovedovanje vremena. Mobilna aplikacija I-Storms omogoča vsakomur, da dobi informacije o ravni plimovanja, razmerah na morju in njihovem verjetnem razvoju v naslednjih nekaj dneh za katero koli lokacijo v jadransko-jonskem bazenu.
Onstran projekta
Čeprav se je projekt končal marca 2020, bosta transnacionalna strategija in stalna miza sodelovanja, ki sta ju vzpostavili partnerji, zagotovila stalno sodelovanje v okviru Strategije EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR). Partnerjem omogoča oceno razvoja obalnih tveganj ter razpravo o obstoječih in novih orodjih ter njihovem izvajanju.
Celotna naložba in sredstva EU
Celotna naložba za projekt »Integrirane strategije obvladovanja morskih neviht« znaša 1 405 787 EUR, pri čemer je Evropski sklad za regionalni razvoj EU prispeval 1 017 491 EUR prek Operativnega programa Interreg za jadransko-jonsko regijo za programsko obdobje 2014–2020. Naložba spada v prednostno nalogo »Trajnostna regija«.