Projekt Carnivora Dinarica, ki ga financira EU, je izboljšal stanje ohranjenosti velikih zveri, zlasti risov, volkov in medvedov, v gozdovih severnega Dinarskega gorstva, okoli hrvaško-slovenske meje. Za izboljšanje čezmejnega upravljanja velikih zveri je projekt okrepil sodelovanje med institucijami iz obeh držav ter uskladil ukrepe za ohranjanje in upravljanje populacij volkov in risov. Partnerji so izvedli skupno analizo za izboljšanje razumevanja ekosistemskih storitev, ki jih opravljajo velike zveri, in groženj koridorjem med habitati.
- 17 June 2020
Zelo pomembno je, da je ograja vedno pod napetostjo, tudi če živali niso v ogradi. Tako bodo velike zveri dotik električne ograje povezale z bolečino in se ne bodo več približevale ali napadale živine.
Dejavnosti za zmanjšanje ogroženosti velikih zveri so vključevale predstavitev dobrih kmetijskih praks, postavitev električnih ograj in usposabljanje psov čuvajev za preprečevanje napadov velikih zveri na živino. Postavljeni so bili prometni znaki, ki se ob prisotnosti živali prižgejo, in nabavljeni zabojniki, odporni na medvede.
V hrvaškem Narodnem parku Risnjak je bila postavljena ograda za zapuščene risje mladiče in izvedeni so bili ukrepi za turistično upravljanje. V Pivki v Sloveniji so odprli center za obiskovalce z interaktivno razstavo o velikih zvereh in njihovem odnosu z ljudmi.
V projektu so sodelovale univerze, javne ustanove, občine, gozdarske službe in društva za prostoživeče živali.
Pomembni habitati
Dinarski gozdovi na Hrvaškem in v Sloveniji, kjer živi približno 20 risov, 50 volkov in 600 medvedov, predstavljajo pomemben habitat za zveri. Igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju lokalnih ekosistemov in biotske raznovrstnosti ter že dolgo sobivajo z ljudmi na tem območju.
Partnerji Carnivora Dinarica so se osredotočili na zavarovana območja Natura 2000 Javorniki-Snežnik in Notranjski Trikotnik v Sloveniji ter Gorski kotar in sjeverna Lika na Hrvaškem in obravnavali tri izzive: razvoj čezmejnih strategij upravljanja za velike zveri; blažitev nevarnosti za velike zveri, zlasti tiste, ki jih predstavljajo ljudje, kot sta promet in kmetijstvo; in ozaveščanje o pomenu sobivanja velikih zveri in človeka.
V nasprotju s prejšnjimi projekti so se v projektu Carnivora Dinarica – ki temelji na pozitivnem sodelovanju med znanstveniki in strokovnjaki iz obeh držav – ta vprašanja reševala s sistematičnim prenosom znanja iz raziskav na lokalno raven in s tem dopolnila nacionalno politiko in politiko EU. Poudarek na grožnjah, ki jih za habitate predstavlja kmetijstvo, pomeni še en odmik od preteklih ukrepov.
Pozornost javnosti
Ozaveščanje je vključevalo usposabljanje več kot 280 nacionalnih in lokalnih deležnikov ter prebivalcev območij, kjer so prisotne velike zveri, ter delavnice in aktivnosti v šolah. Lokalna gospodinjstva so prejemala obvestila, ki so jim dala občutek vključenosti, medtem ko so spletno mesto projekta redno posodabljali z informacijami o velikih zvereh in o tem, kako se vesti v njihovi bližini.
Posledično je bil projekt Carnivora Dinarica deležen precejšnje pozornosti. Vsi ukrepi, ki se izvajajo v okviru projekta, so zasnovani tako, da so dolgoročno trajnostni.
Celotna naložba in sredstva EU
Celotna naložba v projekt „Carnivora Dinarica“ znaša 2 333 997 EUR, od česar Evropski sklad za regionalni razvoj EU prispeva 1 983 897 EUR iz programa sodelovanja „Interreg V-A – Slovenija-Hrvaška“ za programsko obdobje 2014–2020. Naložba sodi pod prednostno nalogo „Ohranjanje in trajnostna raba naravnih in kulturnih virov“.