Science Flash For You

Konferenca bo vključevala predstavitve izvedenih študij ali projektov in politične dialoge ter obravnavala vlogo inovacij in upravljanja pri trajnostnih prehodih.

Letna konferenca Združenja za regionalne študije bo potekala od 14. do 17. junija na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na njej se bodo zbrali akademiki in oblikovalci politik s približno 50 različnih krajev sveta, da bi izmenjali znanje o regionalnem in mestnem razvoju, politiki in raziskavah.

Skoraj vsa škoda je nastala zaradi enega samega zelo obsežnega požara v obalno-kraški regiji, ki se je julija razplamtil čez približno 4 000 hektarov na Krasu. Velika večina vseh požganih površin (4 396 hektarov) je bila na zaščitenih območjih „Natura 2000“.

Poročilo Skupnega raziskovalnega središča vsebuje pregled sezone požarov v letu 2022 na podlagi podatkov evropskega informacijskega sistema za gozdne požare (EFFIS). Navedeno poročilo je nastalo pred letnim poročilom za leto 2022, ki se objavlja skupaj z nacionalnimi prispevki držav v strokovni skupini Komisije o gozdnih požarih in bo objavljeno oktobra 2023.

Živo srebro je strupena kovina, katere prevelika količina, strupenost, potencial bioakumulacije in zmogljivost za prevoz na dolge razdalje lahko pomenijo znatno tveganje za zdravje ljudi. Živo srebro se v okolje sprošča tako z naravnimi procesi (kot so razkrajanje kamnin ali izbruhi vulkanov) kot z antropogenimi procesi (predvsem z dejavnostmi rudarjenja, izgorevanja premoga in kovinske industrije). Koncentracija živega srebra v tleh je odvisna od številnih spremenljivk, ki vplivajo na njegove emisije, prevoz in odlaganje v okolje.

Preglednica prikazuje lokacije in ocenjuje obseg nezdravih tal v EU ter procese njihove degradacije. Nedavno je bila vključena v opazovalnico EU za tla, ki jo je razvilo in jo vodi Skupno raziskovalno središče.

Po podatkih iz preglednice je kar 61 % tal v EU v nezdravem stanju. Večina jih je izpostavljena več kot eni vrsti degradacije tal. Preglednica za zdravje tal EUSO temelji na sklopu 15 kazalnikov procesov degradacije tal, ki zajemajo naslednjih devet tem: erozija tal, onesnaževanje tal, hranila, izguba organskega ogljika v tleh, izguba biotske raznovrstnosti tal, zbijanje tal, zasoljevanje tal, izguba organskih tal in pozidava tal.

Za oceno glavnih virov onesnaževanja in geografskih območij, ki vplivajo na PM_2,5 v največjih mestih v regijah, je bilo uporabljeno orodje za modeliranje SHERPA (Pregled potenciala za visoko zmanjšanje emisij v zvezi s kakovostjo zraka) Skupnega raziskovalnega središča. Sektorji, ki najbolj vplivajo na raven PM_2,5, so proizvodnja energije (22 %), kmetijstvo (19 %), izgorevanje goriv v gospodinjstvih(16 %) in cestni promet (7 %). Proizvodnja energije v neučinkovitih elektrarnah na premog je bila opredeljena kot eden glavnih virov PM_2,5. Kar zadeva geografski izvor delcev PM2,5, je čezmejno onesnaževanje potrjeno kot glavni izvor PM2,5 (44 %) v analiziranih mestih, medtem ko je vpliv emisij mest samih v povprečju 22-odstoten, vpliv nacionalnih virov zunaj zadevnih mest pa 15-odstoten.

Opažena je bila povezava med prevozom na dolge razdalje ter vplivom kmetijstva in proizvodnje energije, medtem ko so bili lokalne emisije v mestih in prevoz na dolge razdalje povezani s stanovanjskim sektorjem. V tej študiji je posebna pozornost namenjena biomasi, obnovljivemu viru, ki se pogosto spodbuja v okviru podnebne in energetske politike. V študiji je bilo ugotovljeno, da si je treba bolj prizadevati za izboljšanje ocen emisij, ki izvirajo iz sežiganja biomase, in da bi morale politike za izboljšanje kakovosti zraka v mestih vključevati geografski okvir, ki presega mestno raven.

Na novo obnovljen sistem RMIS zagotavlja znanje o surovinah, tako primarnih (izkopanih/pridelanih) kot sekundarnih (na primer iz recikliranja). Vsem državam članicam EU zagotavlja informacije o posameznih materialih, državah ter različnih sektorjih in tehnologijah. S temi podatki je podprt evropski akt o kritičnih surovinah, ki ga je nedavno predstavila Evropska komisija.

Da bi Evropska unija lahko dosegla ambiciozne cilje, ki si jih je zastavila za energetski in digitalni prehod ter svojo obrambno in vesoljsko agendo, potrebuje neoviran dostop do kritičnih surovin in številnih proizvodov, ki jih vsebujejo. Evropa lahko zdaj ukrepa, da bi se izognila odvisnosti od posameznih držav v zvezi s temi materiali.

Najnovejša raziskava Skupnega raziskovalnega središča vključuje analize ponudbe ter sedanjega in prihodnjega povpraševanja. Pričakuje se, da se bo povpraševanje po materialih, na katerih slonita zeleni in digitalni prehod, znatno povečalo. V najnovejši raziskavi je predstavljena sistematična analiza celotnih vrednostnih verig, od surovin in predelanih materialov do sestavnih delov, sestav in sistemov, za 15 ključnih tehnologij v petih strateških sektorjih: energija iz obnovljivih virov, elektromobilnost, industrijski sektor, digitalni sektor ter letalska in vesoljska/obrambna industrija.

Ti in številni drugi kazalniki, povezani z vplivom na okolje, digitalizacijo ali socialno-ekonomsko odpornostjo ozemlja, so vključeni v novo turistično preglednico, ki je novo orodje za pomoč oblikovalcem politik na državni in regionalni ravni pri usmerjanju politik in strategij v turističnem ekosistemu. Njen cilj je izboljšati dostop do statističnih podatkov in kazalnikov, pomembnih za oblikovanje politik, v zvezi s turizmom ter podpreti različne destinacije in javne organe pri spremljanju njihovega napredka na področju zelenega in digitalnega prehoda.

Turistično preglednico EU sta razvila Skupno raziskovalno središče in Generalni direktorat Komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja na zahtevo držav EU iz leta 2021 po oblikovanju orodja za turistični ekosistem.