Science Flash For You

V najnovejši izdaji atlasa delcev PM2,5 v mestih so po zaslugi posodobljenega nabora podatkov in metodologije opredeljeni sektorji in obseg onesnaženosti zraka v 150 evropskih mestih. V večini analiziranih mest lahko z zmanjšanjem onesnaževalcev na lokalni ravni, kot sta ogrevanje stanovanj ali cestni promet v mestih, po podatkih atlasa učinkovito izboljšamo kakovost zraka. Hkrati bi bilo zelo učinkovito tudi ukrepanje na ravni držav ali EU v zvezi z emisijami iz kmetijstva.

Atlas se opira na podatke iz orodja SHERPA (Screening for High Emission Reduction Potential on Air), prosto dostopnega ocenjevalnega orodja, ki ga je razvilo Skupno raziskovalno središče in s katerim je mogoče preizkusiti širok nabor scenarijev za katero koli evropsko mesto.

V 19 % tal v Sloveniji koncentracija živega srebra presega mejne vrednosti, medtem ko je drugouvrščena država EU na tej lestvici Avstrija z osemodstotnim deležem.

Živo srebro je strupena kovina, katere velike koncentracije, strupenost, možnost bioakumulacije in sposobnost prenosa na dolge razdalje lahko pomenijo veliko tveganje za zdravje ljudi. V okolje se sprošča tako z naravnimi procesi (kot sta preperevanje kamnin ali vulkanski izbruhi) kot z antropogenimi procesi (predvsem z rudarjenjem, izgorevanjem premoga in dejavnostmi kovinske industrije). Koncentracije živega srebra v tleh so odvisne od številnih spremenljivk, ki vplivajo na njegove emisije, prenos in odlaganje v okolju.

Preglednica zdravja tal Evropske opazovalnice za tla je orodje Skupnega raziskovalnega središča, ki prikazuje oceno stanja zdravja tal v EU. Ta ocena je izražena z različnimi ključnimi kazalniki, ki se bodo redno posodabljali glede na razpoložljivost novih podatkov. Preglednica z zagotavljanjem enostavnega dostopa do podatkov o tleh prek interaktivne platforme uporabnikom omogoča vizualizacijo napredka ukrepov za zmanjšanje pritiskov na tla skozi čas, kar odraža izvajanje strategije EU za tla, prihodnje zakonodaje EU o zdravju tal in ukrepov iz zelenega dogovora EU na splošno.

Zabeležena sta bila le dva požara, ki sta izbruhnila februarja in marca ter sta prizadela skupno 131 hektarjev, vse na zaščitenih območjih Natura 2000.

V poletnih mesecih leta 2023 so zabeležili velik porast požganih površin večinoma na sredozemskem območju. Glede na skupni obseg požganih površin je bilo leto 2023 četrto najhujše leto od leta 2000. V letu 2024 se je do aprila povprečno število požarov v tem obdobju leta že skoraj podvojilo. Evropski informacijski sistem za gozdne požare (EFFIS) beleži požare v naravi v Evropi in sosednjih regijah od leta 2000 dalje.

Gorenjska je s tem, ko je postala podpisnica misije EU za prilagajanje podnebnim spremembam, izrazila željo, da bi se odmaknila od običajnega scenarija in sprejela konkretne ukrepe za bolj radikalno preobrazbeno obravnavanje nevarnosti podnebnih sprememb na svojem ozemlju. Da bi dosegli te cilje, imajo inovacije pomembno vlogo pri razvoju že pripravljenih preobrazbenih rešitev za prilagajanje podnebnim spremembam, ki so prilagojene posebnim potrebam in priložnostim posameznih območij. Vendar pa za Gorenjsko, tako kot za celotno Slovenijo, tovrstno resnično preobrazbeno prilagajanje podnebnim spremembam, ki bi temeljilo na sistematičnih inovativnih pristopih, trenutno ni realno možno.

V poročilu so bile na podlagi empiričnih analiz proučene možnosti za uporabo ključnih značilnosti preobrazbenih inovacij za izboljšanje oblikovanja in izvajanja strategij prilagajanja podnebnim spremembam. Vanj je vključenih skupno 14 poročil o študijah primerov, ki zajemajo 16 različnih ozemelj iz celotne EU in zunaj nje ter vključujejo različne institucionalne okvire, različna podnebna tveganja v različnih biogeografskih regijah in različne razpone velikosti prebivalstva ter predstavljajo različne pristope k prilagajanju podnebnim spremembam in preobrazbenim inovacijam.

Ob upoštevanju predvidenih letnih stroškov popravil bi lahko predvideni učinek na blaginjo do leta 2100 znašal 0,13 % BDP države. Pričakuje se, da se bo proces korozije v stavbah zaradi karbonizacije začel okoli leta 2070.

Študija Skupnega raziskovalnega središča je prva ocena vpliva podnebnih sprememb na evropske betonske stavbe, zlasti v smislu kemičnega procesa, imenovanega karbonizacija, ki lahko sčasoma oslabi strukturo stavb. Z njo se ocenjuje čas začetka korozije zaradi tanjšanja profilov jeklene ojačitve ter s tem povezane stroške popravil in letno zmanjšanje blaginje. S proaktivnim pristopom Evropske komisije k obvladovanju podnebnih tveganj se poudarja pomen vključevanja ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost v gradbene standarde.

Vsakdo lahko najde rešitve za ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti, proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (fotovoltaični paneli) in shranjevanje energije, usklajevanje proizvodnje in uporabe energije, zmanjšanje okoljskih vplivov ter finančne in družbene koristi.

RECxploration ponuja brezplačno in prostodostopno platformo za izboljšanje energetske pismenosti in je najnovejša pridobitev živega laboratorija za testiranje digitalnih energetskih rešitev pri Skupnem raziskovalnem središču. Njen cilj je ozaveščati javnost o skupnostih na področju energije iz obnovljivih virov in spodbujati sodelovanje državljanov pri prehodu na čisto energijo.

Za uresničitev cilja Evropske unije o podnebni nevtralnosti do leta 2050 je nujno, da sodelujejo vsi državljani. Igra RECxploration ponuja igrivo in zanimivo izkušnjo za spodbujanje sodelovanja državljanov pri energetskem prehodu. Je prosto dostopna v digitalnem medijskem središču Skupnega raziskovalnega središča, registracija in prijava pa nista potrebni.