Pregled

Skupna kmetijska politika (SKP) podpira dinamičnost in ekonomsko sposobnost podeželskih skupnosti z ukrepi za razvoj podeželja (tako imenovani drugi steber).

Ukrepi za razvoj podeželja krepijo tržne ukrepe in dohodkovno podporo SKP s strategijami in financiranjem za krepitev kmetijsko-živilskega in gozdarskega sektorja EU, okoljske trajnosti in blaginje podeželskih območij na splošno.

Trije dolgoročni cilji razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 vključujejo:

  • pospeševanje konkurenčnosti kmetijstva
  • zagotavljanje trajnostnega upravljanja naravnih virov in podnebne ukrepe
  • doseganje uravnoteženega teritorialnega razvoja podeželskih gospodarstev in skupnosti, vključno z ustvarjanjem in ohranjanjem delovnih mest.

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) je instrument financiranja skupne kmetijske politike, ki podpira strategije in projekte za razvoj podeželja. Hkrati je del evropskih strukturnih investicijskih skladov.

Proračun EKSRP za obdobje 2014–2020 znaša približno 100 milijard evrov. Proračun bo porabljen v navedenem obdobju, in sicer z izvajanjem programov za razvoj podeželja, ki bodo potekali do konca leta 2023.

Razdeljen je bil glede na šest prednostnih nalog:

  • spodbujanje prenosa znanja in inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželskih območjih;
  • krepitev sposobnosti preživetja kmetij in konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva ter spodbujanje inovativnih kmetijskih tehnologij in trajnostnega upravljanja gozdov;
  • spodbujanje organizacije prehranske verige, dobrobiti živali in obvladovanja tveganj v kmetijstvu;
  • spodbujanje učinkovite rabe virov in podpiranje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe, v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju;
  • obnavljanje, ohranjanje in krepitev ekosistemov, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom;
  • spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja podeželskih območij.

Vsaka prednostna naloga prispeva k doseganju horizontalnih ciljev, povezanih z inovacijami, okoljem ter blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje.

Sorodne informacije

Razvoj podeželja v grafih in številkah

Prejšnja programska obdobja

Programi za razvoj podeželja

Države EU te prednostne naloge izvajajo s programi za razvoj podeželja, prilagojenimi njihovim specifičnim izzivom in zmogljivostim. Programi se financirajo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Pripravijo se na nacionalni ali regionalni ravni in morajo biti usmerjeni v izvajanje vsaj štirih od šestih prednostnih nalog EKSRP. Države morajo določiti cilje glede na posebna prednostna področja, opredeliti ukrepe, ki jih bodo uporabljale, in finančna sredstva, ki jih bodo potrebovale za doseganje teh ciljev.

Evropska komisija odobri in spremlja programe za razvoj podeželja, odločitve v zvezi z izbiro projektov in odobritvijo plačil pa se sprejemajo na nacionalni ali regionalni ravni.

Primeri projektov, ki se financirajo iz EKSRP in se izvajajo v okviru programov za razvoj podeželja:

  • zagotavljanje investicijskih skladov majhnemu družinskemu podjetju za pridelavo paprike na Madžarskem, ki uporablja izključno energijo iz obnovljivih virov;
  • vzpostavitev lokacijskega sistema na španskem otoku Formenteri, ki službam za ukrepanje v izrednih razmerah omogoča hitro pomoč ljudem v stiski;
  • obnavljanje poškodovanih gozdov v Nizni Boci na Slovaškem s financiranjem krčenja gozdov, pogozdovanja in ohranjanja gozdnih sestojev.

Podatkovna zbirka projektov Evropske mreže za razvoj podeželja vsebuje izčrpen seznam projektov.

Vsaj 30 % sredstev za vsak program za razvoj podeželja mora biti namenjenih ukrepom, ki so pozitivni za okolje in prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb, in sicer v obliki nepovratnih sredstev in letnih plačil kmetom, ki preidejo na okolju prijaznejše prakse.

Vsaj 5 % sredstev iz programov za razvoj podeželja mora biti namenjenih ukrepom, ki temeljijo na metodi LEADER . LEADER je pristop „od spodaj navzgor“, ki v lokalnih akcijskih skupinah združuje kmete, podeželska podjetja, lokalne organizacije, javne organe in posameznike iz različnih sektorjev. Lokalne akcijske skupine pripravijo strategije lokalnega razvoja, na podlagi katerih upravljajo svoje proračune.

Programi za razvoj podeželja lahko podpirajo tudi pametne vasi. Namen te pobude je zagotoviti vsestranski nabor orodij za omogočanje in pospeševanje inovacij na podeželskih območjih Evrope. Te inovacije naj bi pomagale odpraviti težave, s katerimi se soočajo prebivalci teh območij.

Poleg tega je EKSRP s svojimi finančnimi instrumenti tudi vir posojil, mikrokreditov, poroštev in lastniških instrumentov, ki so na voljo prejemnikom v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželskih območjih za finančno izvedljive projekte, ki prispevajo k izvajanju prednostnih nalog EKSRP.

Fi-compass vključuje dodatne informacije o finančnih instrumentih EKSRP.

Sorodne informacije

Programi za razvoj podeželja po državah

LEADER

Pametne vasi

Evropska mreža za razvoj podeželja

Evropska mreža za razvoj podeželja (ENRD) je stičišče delitev informacij o tem, kako politika za razvoj podeželja, programi, projekti in druge pobude delujejo v praksi in kako jih je mogoče izboljšati. Njen cilj je vključiti in doseči vse, ki si prizadevajo za razvoj podeželja v Evropi.

Evropska mreža za razvoj podeželja podpira učinkovito izvajanje programov za razvoj podeželja v državah EU z ustvarjanjem in izmenjavo znanja, pa tudi z omogočanjem izmenjave informacij in sodelovanja po vsej podeželski Evropi.

Te dejavnosti pomagata izvajati enoti, ki delujeta v okviru Evropske mreže za razvoj podeželja: Kontaktna točka in služba za pomoč uporabnikom pri vrednotenju.https://enrd.ec.europa.eu/evaluation_en

Evropsko partnerstvo za inovacije v kmetijstvu

Evropsko partnerstvo za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti podpira tudi cilje razvoja podeželja s spodbujanjem inovacij v kmetijstvu in podeželskih skupnostih.

Evropsko partnerstvo na področju kmetijske produktivnosti in trajnostiEIP-Agri naj bi pomagalo pri praktični uporabi inovativnih rešitev, ki so jih predlagali raziskovalci, in spodbudilo uporabo novih tehnologij v podeželskih skupnostih. Partnerstvo EIP-Agri naj bi tako povezalo izumitelje in uporabnike novih tehnologij ter s tem pospešilo uvajanje sprememb.

Prihodnost razvoja podeželja

Glede na prihodnje programsko obdobje 2021–2027 je Evropska komisija junija 2018 predstavila svoje zakonodajne predloge o SKP po letu 2020.

Cilj predlogov je oblikovati takšno SKP, ki bo bolj odzivna na sedanje in prihodnje izzive, kot so podnebne spremembe in generacijska pomladitev, hkrati pa bo še naprej podpirala evropske kmete za zagotavljanje trajnosti in konkurenčnosti kmetijskega sektor.

Sorodne informacije

Prihodnost SKP

Pravna podlaga

Uredba (EU) št. 1303/2013 — določa skupna pravila, ki se uporabljajo za evropske strukturne in investicijske sklade (ESIF)

Uredba (EU) št. 1305/2013 – določa podporo za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

Uredba (EU) št. 1306/2013 – določa financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike

Uredba (EU) št. 1310/2013 – določa podporo za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)

Uredba (EU) št. 807/2014 – določa podporo za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in uvaja prehodne določbe

Uredba (EU) št. 640/2014 — določa upravljanje, preklic podpore ali kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost

Uredba (EU) št. 809/2014 – določa navodila za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 o sistemu upravljanja in nadzora, ukrepih za razvoj podeželja in navzkrižni skladnosti

Najnovejše