Archive:BDP na regionalni ravni

Podatki za marca 2011. Najnovejši podatki: Dodatne informacije Eurostat, Glavne tabele in Podatkovna zbirka.

Bruto domači proizvod (BDP) je glavni kazalec gospodarskega razvoja in rasti države. Ta članek obravnava gospodarsko rast v regijah Evropske unije (EU), v državah članicah ter državah kandidatkah Hrvaški in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji. Ugotavlja, da so razlike med državami članicami precejšnje, vendar se zmanjšujejo.

Gospodarska rast je izražena v obliki paritet kupne moči (PKM), ki upoštevajo različne ravni cen med državami članicami, kar omogoča pravičnejšo primerjavo. BDP se z uporabo PKM kot pretvorbenega faktorja pretvori v umetno skupno valuto, imenovano standard kupne moči (SKM), ki omogoča primerjavo kupne moči držav z uporabo različnih nacionalnih valut.

Članek nazadnje obravnava raven gospodarske dinamike v državah članicah in državah kandidatkah ter ugotavlja, da se je proces dohitevanja v 12 novih državah članicah, ki so pristopile v letih 2004 in 2007, znatno pospešil.

Zemljevid 1: Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca po standardu kupne moči (SKM) v NUTS 2
Vir: Eurostat (nama_r_e2gdp)

Najpomembnejše statistične ugotovitve

Regionalni BDP na prebivalca leta 2008

Zemljevid 1 prikazuje BDP na prebivalca (kot delež EU-27 povprečja 25 100 PKM) za Evropsko unijo, Hrvaško, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Turčijo, ki je po dolgem času zopet posredovala podatke (za referenčna leta 2004–2006) v skladu s programom pošiljanja podatkov evropskega sistema nacionalnih in regionalnih računov (ESR 1995).

Regije z najvišjim BDP na prebivalca so v južni Nemčiji, na jugu Združenega kraljestva, v severni Italiji in Belgiji, Luksemburgu, na Nizozemskem, v Avstriji, na Irskem in v Skandinaviji. Regije okoli nekaterih glavnih mest (Madrid, Paris, Praha in Bratislava) tudi spadajo v to kategorijo. Šibkejše regije so skoncentrirane v južnih, jugozahodnih in jugovzhodnih obrobnih območjih Unije, v vzhodni Nemčiji in novih državah članicah, na Hrvaškem, v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in Turčiji.

Podrobna analiza podatkov v tem poglavju ne zajema Turčije, saj so podatki razpoložljivi samo za obdobje do leta 2006, tj. dve referenčni leti manj kot za druge države.

V EU BDP na prebivalca znaša od 28 % povprečja EU-27 (6 500 SKM) v regiji Severozapaden v Bolgariji do 343 % (85 800 SKM) v regiji glavnega mesta Inner London v Združenem kraljestvu.

Količnik med obema koncema razdelitve je torej 13,2 : 1. Na drugem in tretjem mestu sta Luxembourg z 280 % (70 000 SKM) oziroma Bruselj z 216 % (54 100 SKM), na četrtem, petem in šestem mestu pa jima sledijo Groningen (Nizozemska) s 198 % (49 700 SKM), Hamburg s 188 % (47 100 SKM) oziroma Praha s 173 % (43 200 SKM). Praha (Češka republika) tako ostaja regija z najvišjim BDP na prebivalca v novih državah članicah; sledi Bratislavský kraj (Slovaška) s 167 % (41 800 SKM) na devetem mestu med 275 statističnimi območji (imenovane regije NUTS 2 tu obravnavanih držav – 271 regij v EU, tri regije na Hrvaškem in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija). Vendar je treba mesti Praha in Bratislavský kraj med regijami novih držav članic obravnavati kot izjemi. Druge najrazvitejše regije v novih državah članicah zelo zaostajajo: Bucureşti – Ilfov v Romuniji s 113 % (28 300 SKM) na 74. mestu, Zahodna Slovenija (Slovenija) s 109 % (27 300 SKM) na 87. mestu, Közép-Magyarország (Madžarska) s 107 % (26 800 SKM) na 96. mestu ter Ciper s 97 % (24 400 SKM) na 129. mestu.

Razen pri štirih regijah (Mazowieckie na Poljskem, Sjeverozapadna Hrvatska na Hrvaškem, Malta ter Vzhodna Slovenija v Sloveniji) je BDP na prebivalca po SKM pri vseh drugih regijah novih držav članic, Hrvaške in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije nižji od 75 % povprečja EU-27.

Posledično je bil BDP leta 2008 v 67 regijah nižji od 75 % povprečja EU-27. V teh 67 regijah živi okoli 24,4 % prebivalstva EU, Hrvaške in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. Samo četrtina teh regij je v državah EU-15, tri četrtine pa jih je v novih državah članicah, na Hrvaškem in v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji.

Po drugi strani pa je BDP na prebivalca v 40 regijah, v katerih živi 19,4 % prebivalstva, višji od 125 % povprečja EU 27. V regijah z BDP na prebivalca med 75 % in 125 % povprečja EU-27 živi 56 % prebivalstva, kar je velika večina prebivalstva 29 obravnavanih držav (EU-27, Hrvaške in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije). Okoli 9,3 % prebivalstva živi v 27 regijah, v katerih je BDP na prebivalca nižji od 50 % povprečja EU-27. Razen francoskega čezmorskega departmaja Francoska Gvajana so vse te regije v novih državah članicah, na Hrvaškem ali v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji.

Velike regionalne razlike celo znotraj držav

Slika 1: Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca po standardu kupne moči (SKM), najvišje in najnižje uvrščena regija NUTS 2 v vsaki državi, 2008 (v odstotnem deležu povprečja EU 27, EU 27 = 100)
Vir: Eurostat (nama_r_e2gdp)

Kot prikazuje slika 1, so velike regionalne razlike tudi znotraj držav samih. Leta 2008 je bil najvišji BDP na prebivalca več kot dvakrat nižji v 13 od 23 tu obravnavanih držav z več regijami NUTS 2. Ta skupina vključuje sedem od devetih novih držav članic/držav kandidatk, vendar samo šest od 14 držav članic EU-15.

Največje regionalne razlike so v Turčiji, kjer je količnik med najvišjo in najnižjo vrednostjo 4,9, ter v Združenem kraljestvu in Romuniji, kjer sta količnika 4,8 oziroma 3,9. Najnižje vrednosti so v Sloveniji (količnik 1,4), na Irskem (1,6) in Švedskem (1,6). Zmerne regionalne razlike BDP na prebivalca (tj. s količnikom manj kot 2 med najvišjo in najnižjo vrednostjo) so samo v državah članicah EU-15 ter Sloveniji in na Hrvaškem.

V vseh novih državah članicah, na Hrvaškem in v več državah članicah EU-15 je znaten delež gospodarske dejavnosti nakopičen v regijah, ki vključujejo glavno mesto. V 18 od tu vključenih 23 držav je več kot ena regija NUTS 2, in prav v regijah, ki vključujejo glavno mesto, je BDP na prebivalca največji. Zemljevid 1 na primer jasno kaže na vidno mesto regij Brussels (Belgija), Sofia (Bolgarija), Praha (Češka republika), Athina (Grčija), Madrid (Španija), Paris (Francija) in Lisboa (Portugalska) ter Budapest (Madžarska), Bratislava (Slovaška), London (Združeno kraljestvo), Warszawa (Poljska) in Bucureşti (Romunija).

Vendar primerjava skrajnih vrednosti med letoma 2000 in 2008 kaže, da so gibanja v EU 15 precej drugačna od gibanj v novih državah članicah. Medtem ko se razkorak med skrajnimi regionalnimi vrednostmi v novih državah članicah in na Hrvaškem večinoma povečuje, se v polovici držav EU-15 zmanjšuje.

Dinamičen proces dohitevanja v novih državah članicah

Zemljevid 2: Sprememba bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca po standardu kupne moči (SKM) v regijah NUTS 2 leta 2008 v primerjavi z letom 2000 (v odstotnih točkah povprečja EU 27)
Vir: Eurostat (nama_r_e2gdp)

Zemljevid 2 prikazuje, v kolikšni meri se je spremenil BDP na prebivalca med letoma 2000 in 2008 v primerjavi s povprečjem EU-27 (izraženo v odstotnih točkah povprečja EU-27). Gospodarsko dinamične regije, v katerih se je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU povečal za več kot 3 odstotne točke, so prikazane z zeleno barvo. Nasprotno so manj dinamične regije (v katerih se je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU-27 zmanjšal za več kot 3 odstotne točke) prikazane z oranžno in rdečo barvo. Razpon sega od +58 odstotnih točk za Bratislavský kraj (Slovaška) do –40 odstotnih točk za Brussels v Belgiji.

Zemljevid prikazuje, da je gospodarska dinamika precej nad povprečjem v jugozahodnih, vzhodnih in severnih obrobnih območjih EU, ne samo v državah EU-15, temveč zlasti v novih državah članicah, na Hrvaškem in v nekaterih regijah Turčije.

Med državami članicami EU-15 je visoka rast opazna zlasti v Španiji, delih Nizozemske in Grčiji ter na severu Finske in Švedske. Po drugi strani se nadaljuje šibka rast v več državah EU-15, ki se je začela pred več leti. Prizadeti sta bili zlasti Italija in Francija. V osemletnem obdobju 2000–2008 ni nobena regija dosegla povprečne stopnje rasti EU 27. Rezultati so bili slabi tudi v več regijah Nemčije, Portugalske, Švedske in Združenega kraljestva. Poseben primer je Irska. Zaradi gospodarske in finančne krize je stopnja leta 2008 v obeh regijah NUTS 2 padla na stopnjo leta 2001, tj. za 15 odstotnih točk.

V novih državah članicah, poleg zelo dinamičnih regij glavnega mesta, je bila rast znatno nad povprečjem v baltskih državah, Romuniji, na Slovaškem, v Češki republiki in večini regij Poljske. Gospodarska rast na Hrvaškem in v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji je bila v osemletnem obdobju 2000–2008 prav tako nadpovprečna.

Podrobnejša analiza najbolj dinamičnih regij kaže, da je 41 regij EU-27 preseglo povprečje EU za več kot 10 odstotnih točk, od tega jih je 24 v novih državah članicah.

10 najhitreje rastočih regij je v devetih državah članicah EU. Med temi desetimi regijami je pet regij glavnega mesta v novih državah članicah. V tej skupini desetih je tri regije v državah EU-15 mogoče šteti za posebne primere (Luxembourg, Groningen na Nizozemskem ter Inner London).

Regija, ki ni regija glavnega mesta in je dosegla največjo rast med novimi državami članicami, je Vest (Romunija), v kateri se je BDP na prebivalca (po SKM) med letoma 2000 in 2008 v primerjavi s povrečjem EU-27 povečal za 23,8 odstotne točke.

Na spodnjem delu distribucijske krivulje je očitno kopičenje regij: od 34 regij, v katerih je BDP na prebivalca padel za več kot 10 odstotnih točk pod povprečjem EU-27, jih je 13 v Italiji, šest v Franciji, pet v Združenem kraljestvu in štiri v Nemčiji.

Podrobnejši pregled novih držav članic je pokazal razveseljiv rezultat, da je med letoma 2000 in 2008 v primerjavi s povprečjem EU-27 nazadovala samo ena regija (Malta za 5,8 odstotne točke).

Proces dohitevanja v novih državah članicah je znašal 1,7 odstotne točke na leto med letoma 2000 in 2008 v primerjavi s povprečjem EU. BDP na prebivalca (po SKM) v teh 12 državah članicah se je tako povečal s 45 % povprečja EU-27 v letu 2000 na skoraj 59 % v letu 2008. Zlasti uspešno je bilo leto 2008 z 2,7 odstotne točke. To je delno mogoče pojasniti z dejstvom, da je gospodarska in finančna kriza najprej prizadela države članice EU-15, med katerimi so bile nekatere, na primer Irska, Italija in Danska, že leta 2008 v recesiji. Po drugi strani sta imeli med novimi državami članicami leta 2008 negativno stopnjo rasti samo Estonija in Latvija, vse posledice krize pa so postale očitne šele leta 2009. Prvi razpoložljivi podatki za nekatere države članice za leti 2009 in 2010 kažejo, da je recesija manj prizadela podeželske regije in območja, ki zaostajajo v gospodarskem razvoju, kot regije z visokim BDP na prebivalca ali regije, ki so zelo odvisne od izvoza ali turizma.

Različna gibanja znotraj držav

Slika 2: Razpršenost regionalnega BDP na prebivalca po SKM v regijah NUTS 2 med letoma 2000 in 2008 (v %)
Vir: Eurostat (nama_r_e0digdp))

Tabela 1: Delež rezidenčnega prebivalstva v EU-27, na Hrvaškem in v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji v gospodarsko močnejših in šibkejših regijah
Vir: Eurostat (nama_r_e2gdp)

Podrobnejša analiza gibanj znotraj držav med letoma 2000 in 2008 je pokazala, da je gospodarski razvoj regij znotraj držav skoraj tako raznolik kot med regijami različnih držav.

Največje razlike so bile ugotovljene na Nizozemskem, v Romuniji, na Slovaškem ter v Združenem kraljestvu, kjer so bile razlike v uspešnosti najhitreje in najpočasneje rastočih regij za več kot 40 odstotnih točk v primerjavi s povprečjem EU pri BDP na prebivalca. Države z najmanjšimi razlikami med regijami so bile Irska, Slovenija, Danska in Finska, kjer so bile regionalne razlike v uspešnosti od 2 do 9 odstotnih točk.

V novih državah članicah in državah EU-15 so znatne razlike v regionalnih gibanjih nastale zlasti zaradi dinamične rasti v regijah glavnih mest. Vendar vrednosti za Slovenijo (6 odstotnih točk) in Poljsko (14 odstotnih točk) kažeta, da razpoložljivi podatki ne potrjujejo domneve, da so velike regionalne razlike v rasti tipična lastnost novih držav članic.

Podatki kažejo tudi, da so znaten napredek dosegle regije z najnižjo ravnjo BDP na prebivalca. Med letoma 2000 in 2008 sta regiji Nord-Est in Sud – Muntenia (obe v Romuniji) napredovali za 11 oziroma 18 odstotnih točk, Yuzhen tsentralen (Bolgarija) pa za 9 odstotnih točk v primerjavi s povprečjem EU 27.

Izboljšanje konvergence

Ta razdelek obravnava, ali je bil pri konvergenci med regijami EU-27 v osemletnem obdobju 2000–2008 dosežen napredek. Regionalno konvergenco BDP na prebivalca (po SKM) je na podlagi podatkov, ki so jih Eurostatu predložili nacionalni statistični uradi, mogoče oceniti na različne načine.

Najenostavnejši pristop je merjenje razlike med najvišjo in najnižjo vrednostjo. Na ta način je bilo ugotovljeno, da se je razlika zmanjšala s količnika 17,2 leta 2000 na 13,2 leta 2008. Glavni razlog za to jasno konvergenco je bila hitrejša gospodarska rast v Bolgariji in Romuniji. Ker pa se po tem pristopu ocenjujeta samo skrajni vrednosti, je jasno, da se pri tem ni upoštevala večina sprememb med regijami.

Natančnejšo oceno regionalne konvergence ponuja razpršenost regionalnega BDP, ki jo Eurostat računa za EU-27 in Hrvaško od leta 2007 (za podrobnosti o metodi glej Viri in razpoložljivost podatkov, „Razpršenost regionalnega BDP na prebivalca“). Ta upošteva odstopanja od nacionalnega povprečja v vseh regijah NUTS 2 za vsako državo posebej, ponderirano z regionalnim prebivalstvom. Slika 2 primerja vrednosti razpršitve na regionalni ravni NUTS 2 za leti 2000 in 2008; države so razporejene glede na vrednosti iz leta 2008. Na prvi pogled je jasno razviden trend upadanja, tj. zmanjševanja regionalne razpršenosti za EU 27 kot celoto. Pregled trenda v posameznih državah kaže na jasne razlike med nekaterimi skupinami držav članic. Večina držav EU-15 ima namreč manjšo razpršenost kot nove države članice. Poleg tega se vrednosti v državah EU-15 na splošno zmanjšujejo, medtem ko se v nekaterih novih državah članicah znatno povečujejo. Zato je razvidno, da je proces gospodarskega dohitevanja v novih državah članicah doslej potekal vzporedno z naraščanjem regionalnih razlik.

Danes najpogosteje uporabljen pristop vključuje razvrščanje regij glede na BDP na prebivalca (po SKM) v odnosu do povprečja EU-27. To omogoča izračun deleža prebivalstva, ki živi v bolj ali manj razvitih regijah, ter kako se je ta delež spreminjal skozi čas.

Tabela 1 prikazuje jasen napredek pri gospodarski konvergenci med regijami v osemletnem obdobju 2000–2008 za EU-27, Hrvaško in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo: delež prebivalstva, ki živi v regijah, v katerih je BDP na prebivalca nižji od 75 % povprečja EU 27, se je zmanjšal z 28,1 % na 24,4 %. Hkrati se je delež prebivalstva, ki živi v regijah, v katerih je ta vrednost večja od 125 %, zmanjšal s 24,3 % na 19,4 %. Te spremembe na zgornjem in spodnjem koncu razdelitve pomenijo, da se je delež prebivalstva srednjega sloja (BDP na prebivalca 75–125 %) močno povečal s 47,6 % na 56,2 %. To pomeni okoli 51 milijonov prebivalcev več v srednjem sloju.

Primerjava podatkov za leti 2000 in 2008 prikazuje, da je v tem obdobju prag 75 % uspelo preseči osmim regijam, tj. dvema regijama v Grčiji ter po eni regiji v Španiji, Franciji, na Poljskem, v Romuniji, Sloveniji in na Hrvaškem. V teh regijah živi 19,6 milijona ljudi ali okoli 3,9 % prebivalstva iz tu obravnavanih 29 držav. Vendar je obenem BDP v eni regiji Italije in eni regiji Združenega kraljestva, ki skupaj zajemata 6 milijonov prebivalcev, kar je približno 1,2 % prebivalstva EU, znova padel pod prag 75 %. Ob upoštevanju obeh smeri razvoja ter zaradi gospodarskega razvoja med letoma 2000 in 2008 se je prebivalstvo, ki živi v regijah z BDP nad 75 % povprečja EU-27, povečalo za 13,6 milijona ljudi.

Podrobnejša analiza poleg tega kaže, da je veliko regij z BDP pod 50 % povprečja EU 27 doseglo znaten napredek. Med letoma 2000 in 2008 se je prebivalstvo v teh regijah zmanjšalo za skoraj tretjino, in sicer s 14,8 % na 9,3 % v tu obravnavanih 29 državah, kar je za več kot 25 milijonov. Hkrati je samo ena regija (francoski čezmorski departma Francoska Gvajana) znova padla pod prag 50 %.

Poleg tega pregled 10 najšibkejših regij iz leta 2000, v katerih je takrat živelo 4,8 % prebivalstva, kaže, da je ta skupina dosegla velik napredek. BDP na prebivalca se je v teh regijah med letoma 2000 in 2008 povečal z 22,6 % na 36,4 % povprečja EU 27. To kaže na intenziven proces dohitevanja v Bolgariji in Romuniji.

Viri in razpoložljivost podatkov

Kaj je regionalni bruto domači proizvod?

Gospodarski razvoj regije je praviloma izražen v obliki njegovega bruto domačega proizvoda (BDP). Ta kazalnik se pogosto uporablja tudi kot podlaga za primerjavo med regijami.

Kaj natančno pa pomeni in kako lahko primerjamo regije različnih velikosti in z različnimi valutami?

Smiselna primerjava je mogoča samo, če se regionalni BDP primerja s prebivalstvom zadevne regije. Tu postane pomembno ločevanje med delovnim mestom in stalnim prebivališčem. BDP meri gospodarske rezultate, dosežene znotraj nacionalnih ali regionalnih meja, ne glede na to, ali so k njim prispevali zaposleni, ki so ali niso rezidenti. Uporaba BDP na prebivalca je zato jasna samo, če so vsi zaposleni, vključeni v ustvarjanje BDP, tudi rezidenti zadevne regije.

Na območjih z visokim deležem dnevnih migrantov je lahko regionalni BDP na prebivalca zelo visok, zlasti v gospodarskih središčih, kot so London (Združeno kraljestvo) ali Wien (Avstrija), Hamburg (Nemčija), Praha (Češka republika) ali Luxembourg, ter zelo nizek v sosednjih regijah, čeprav je primarni dohodek gospodinjstev v teh regijah zelo visok. Regionalnega BDP na prebivalca se zato ne sme enačiti z regionalnim primarnim dohodkom.

Regionalni BDP se izračuna v valuti zadevne države. BDP se za primerljivost med državami pretvori v evre po uradnem povprečnem menjalnem tečaju za zadevno koledarsko leto. Vendar menjalni tečaji ne odražajo vseh razlik v ravneh cen med državami. Za nadomestitev tega učinka se BDP s pretvorbenimi faktorji, t. i. paritetami kupne moči (PKM), pretvori v umetno skupno valuto, imenovano standard kupne moči (SKM). Tako je mogoče primerjati kupno moč različnih nacionalnih valut.

Paritete kupne moči in mednarodne primerjave obsega

Mednarodnih razlik vrednosti BDP, tudi po pretvorbi v skupno valuto prek menjalnih tečajev, ni mogoče pojasniti zgolj z različnim obsegom blaga in storitev. K temu prav tako pomembno prispevajo „ravni cen“. Menjalni tečaji odražajo več dejavnikov, povezanih s ponudbo in povpraševanjem na valutnih trgih, na primer mednarodno trgovino, napovedi o inflaciji ter razlike v obrestnih merah. Pretvorbe prek menjalnih tečajev imajo zato za mednarodne primerjave samo omejeno uporabo. Za natančnejšo primerjavo je treba nujno uporabiti posebna menjalna razmerja, ki odpravijo učinek razlik v ravni cen med državami. Paritete kupne moči so količniki za pretvorbo valut, ki pretvarjajo gospodarske podatke, izražene v nacionalnih valutah, v umetno skupno valuto, imenovano standard kupne moči (SKM). SKM se torej uporablja za pretvarjanje BDP in drugih ekonomskih agregatov (na primer izdatkov za potrošne dobrine za nekatere skupine proizvodov) različnih držav v primerljiv obseg izdatkov, izražen z SKM.

Z uvedbo evra se zdaj prvič lahko neposredno primerjajo cene med državami območja evra. Vendar ima evro v različnih državah območja evra različno kupno moč, odvisno od nacionalne ravni cen. Zato je treba še naprej uporabljati SKM za izračun čistih količinskih agregatov v SKM za države članice območja evra.

V svoji najenostavnejši obliki je PKM niz cenovnih razmerij, ki kaže razmerje med cenami enakega blaga ali storitev v nacionalni valuti v različnih državah (hlebec kruha stane na primer 1,87 EUR v Franciji, 1,68 EUR v Nemčiji, 1,45 GBP v Združenem kraljestvu itd.). Za raziskave o cenah se uporablja košarica primerljivega blaga in storitev. Izbrani so tako, da predstavljajo celo vrsto blaga in storitev, pri čemer se upoštevajo različne strukture potrošnje v različnih državah. Enostavna cenovna razmerja na ravni proizvoda so združena v PKM za skupine proizvodov, nato za skupno potrošnjo in nazadnje za BDP. Za referenčno vrednost pri izračunu PKM se običajno izbere državo, ki se jo nato uporabi kot referenčno državo in se zanjo določi vrednost 1. Za Evropsko unijo se je izbira ene države kot osnove zdela neprimerna. Zato je SKM enota referenčne umetne skupne valute, ki se v EU uporablja za izražanje obsega ekonomskih agregatov za realne primerjave v prostoru.

Zaradi stroškov v bližnji prihodnosti ne bo mogoče izračunati regionalnih količnikov za pretvorbo valut. Če bi bile na voljo take regionalne PKM, bi bil BDP po SKM za številne obrobne ali podeželske regije EU verjetno višji od tistega, ki bi ga izračunali z uporabo nacionalnih PKM.

Izračun po SKM namesto v evrih lahko spremeni razvrstitev regij. Leta 2008 je imela na primer švedska regija Östra Mellansverige BDP na prebivalca v višini 30 800 EUR, s čimer je bila pred italijansko regijo Marche z BDP v višini s 26 700 EUR. Vendar je po SKM Marche s 26 500 na prebivalca pred regijo Östra Mellansverige s 26 200 po SKM.

Uporaba SKM namesto evrov ima z vidika razdelitve izravnalni učinek, saj imajo regije z zelo visokim BDP na prebivalca na splošno tudi razmeroma visoke ravni cen. To zmanjšuje obseg BDP na prebivalca v regijah NUTS 2 v EU z okoli 85 300 EUR na okoli 79 300 po SKM.

BDP na prebivalca po SKM je ključna spremenljivka za določanje upravičenosti regij NUTS 2 v okviru strukturne politike Evropske unije.

Razpršenost regionalnega BDP na prebivalca

Od leta 2007 Eurostat izračunava nov izpeljan kazalnik, ki beleži razlike med regionalnim BDP na prebivalca in nacionalnim povprečjem ter je primerljiv med državami. Ta kazalnik razpršenosti se izračunava za ravni NUTS 2 in NUTS 3. Številke, ki jih uporablja Eurostat, temeljijo na BDP po standardu kupne moči (SKM).

Za posamezno državo je razpršenost „D“ regionalnega BDP za regije na ravni 2 opredeljena kot vsota absolutnih razlik med regionalnim in nacionalnim BDP na prebivalca, ponderiran z regionalnim deležem prebivalstva in izražen kot odstotek nacionalnega BDP na prebivalca:

              n D = 100   1   ∑ │ (y_i – Y)│ (p_i/P)           Y  i=1

V navedeni enačbi je:

yi regionalni BDP na prebivalca regije i;
Y nacionalni povprečni BDP na prebivalca;
pi prebivalstvo regije i;
P prebivalstvo države;
n število regij v državi.

Vrednost razpršenosti BDP na prebivalca je enaka nič, če so vrednosti regionalnega BDP na prebivalca enake v vseh regijah države ali gospodarskega območja (kot je EU ali območje evra), ter bo narasla, če se povečajo razlike v BDP na prebivalca med regijami, pri čemer vsi ostali dejavniki ostanejo nespremenjeni. Vrednost 30 % torej pomeni, da se BDP vseh regij posamezne države, ponderiran z regionalnim prebivalstvom, razlikuje od nacionalne vrednosti za povprečno 30 %.

Ozadje

BDP je pomemben kazalnik gospodarske dejavnosti in njene rasti v regiji. Uporablja se za primerjavo med državami članicami v EU in je ključnega pomena pri določanju številnih politik, na primer višine prispevka držav članic k proračunu EU.

Triletna povprečja BDP so na primer še zlasti pomembna, ker se uporabljajo pri odločanju, katere regije so upravičene do podpore iz strukturnih skladov Evropske unije.