Archive:Statistika turizma
- Podatki za septembra 2011. Najnovejši podatki: Dodatne informacije Eurostat, Glavne tabele in Podatkovna zbirka.
Ta članek vsebuje informacije o najnovejši statistiki v zvezi s turizmom v Evropski uniji (EU). Turizem ni pomemben zgolj zaradi svojega gospodarskega in zaposlitvenega potenciala, temveč tudi zaradi svojih družbenih in okoljskih posledic. Statistika turizma se ne uporablja le za spremljanje politik EU na področju turizma, temveč tudi za spremljanje regionalne politike in politike trajnostnega razvoja.
,_2010.png)
Vir: Eurostat (tour_dem_ttq)
_(1_000_million_nights).png)
(1 000 milijonov prenočitev)
Vir: Eurostat (tour_occ_ninat) in (tour_occ_nim)
.png)
(1 000 prenočitev rezidentov zadevne države v tujini)
Vir: Eurostat (tour_dem_tnw) in (tour_dem_tnq)
.png)
(povprečje prenočitev v tujini na prebivalca)
Vir: Eurostat (tour_dem_tnq) in (tps00001)
_(1_000_nights_spent_in_the_country_by_non-residents).png)
(1 000 prenočitev nerezidentov v zadevni državi)
Vir: Eurostat (tour_occ_ninat) in (tour_occ_nim)
.png)
(1 000 prenočitev nerezidentov v zadevni državi)
Vir: Eurostat (tour_occ_ninat) in (tour_occ_nim)
.png)
(število prenočitev rezidentov in nerezidentov v nastanitvenih gostinskih obratih na prebivalca)
Vir: Eurostat (tour_occ_ninat), (tour_occ_nim) in (tps00001)
Vir: Eurostat (bop_its_deth), (bop_its_det), (bop_q_c) in (nama_gdp_c)
Vloga turizma pri podjetjih in državljanih se je v zadnjih desetletjih močno povečala. Po ocenah Generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo Evropske komisije pomeni turizem več kot 5 % bruto domačega proizvoda (BDP) v EU-27. Sektor turističnih nastanitev zaposluje v EU-27 2,3 milijona ljudi, celotna zaposlenost znotraj turistične industrije na ravni EU-27 pa je (po predhodnih ocenah na podlagi tourism satelitskih računov) ocenjena med 12 in 14 milijoni ljudi.
Najpomembnejše statistične ugotovitve
Obseg turističnega prometa – povpraševanje in ponudba
Rezidenti iz EU (razen Malte) so leta 2010 odšli na več kot 1 000 milijonov počitniških potovanj. Krajša potovanja (z eno do tremi nočitvami) so pomenila malce več kot polovico (55,5 %) potovanj (glej tabelo 1); približno tri četrtine (76,6 %) potovanj je bilo opravljenih znotraj države, 23,4 % pa v tujino.
V nekaterih državah članicah so ljudje več kot polovico počitnic preživeli v tujini; tako je bilo v Luksemburgu, Belgiji, Sloveniji in na Nizozemskem. Rezidenti Romunije, Španije, Grčije, Bolgarije in Portugalske pa so opravili manj kot 10 % počitniških potovanj v tujino. Kaže, da na te podatke vplivata tako velikost države članice kot njen geografski položaj (manjše in severnejše države poročajo o večji nagnjenosti rezidentov k počitnicam v tujini).
Ocenjuje se, da je leta 2010 sodelovalo v turizmu približno 51,5 % prebivalstva EU-27 oz. da so ti v tem letu odšli vsaj na eno potovanje z vsaj štirimi nočitvami. Tudi tu lahko opazimo velike razlike, saj se je stopnja udeležbe gibala med 5,3 % v Bolgariji in 87,8 % na Cipru (glej tabelo 2).
Z vidika ponudbe se ocenjuje, da je bilo leta 2010 v EU-27 dejavnih skoraj 204 000 hotelov in podobnih nastanitvenih obratov; bilo pa je tudi več kot 256 000 drugih nastanitvenih gostinskih obratov (kot so kampi in počitniška stanovanja). Hoteli in podobni nastanitveni obrati so zagotavljali več kot 12,4 milijona ležišč, od katerih je bila skoraj polovica (46,2 %) v Italiji (2,3 milijona ležišč), Španiji (1,8 milijona ležišč) in Nemčiji (1,7 milijona ležišč). Leta 2010 je bilo v hotelih in podobnih nastanitvenih obratih v EU-27 več kot 1 500 milijonov prenočitev rezidenčnih ali nerezidenčnih (tujih) turistov.
V zadnjem desetletju je število turističnih prenočitev v nastanitvenih gostinskih obratih pokazalo splošni trend naraščanja. Vendar pa sta zmanjšanje potovanj po terorističnih napadih v Združenih državah leta 2001 ter finančna in gospodarska kriza povzročila kratkoročne pretrese: število turističnih prenočitev v nastanitvenih gostinskih obratih v EU-27 je leta 2008 padlo za 0,6 %, leta 2009 pa za 2,8 %. Leta 2010 pa je število prenočitev v nastanitvenih gostinskih obratih naraslo za 0,9 % in preseglo 2 250 milijona prenočitev (glej sliko 1).
Najbolj priljubljene destinacije
Nemški rezidenti so imeli leta 2010 640,6 milijona prenočitev v nastanitvenih gostinskih obratih zunaj Nemčije, rezidenti Združenega kraljestva pa so imeli 504,3 milijona prenočitev v tujini; rezidenti teh dveh držav članic so zajeli skoraj polovico (49,4 %) vseh prenočitev rezidentov EU-27 v tujini. Razširjeni pregled držav kaže, da je leta 2010 deset držav članic z največjim številom prenočitev rezidentov v nastanitvenih gostinskih obratih v tujini pomenilo 87,4 % od 2 315,3 milijona prenočitev v tujini (glej tabelo 3).
Ob upoštevanju velikosti države glede na prebivalstvo je bil Luksemburg država članica z rezidenti z največ prenočitvami v tujini na prebivalca (povprečno 21,2), sledili so Ciper (14,7), Irska (11,6, podatki za leto 2009) in Nizozemska (tudi 11,6). Po drugi strani pa so imeli Romuni, Bolgari in Grki (podatki iz leta 2009) leta 2010 v povprečju manj kot eno nočitev v tujini na prebivalca (glej sliko 2).
Leta 2010 je bila Španija najpogostejša turistična destinacija nerezidentov (ljudi, ki prihajajo iz tujine) v EU z 213,3 milijona prenočitvami v nastanitvenih gostinskih obratih oz. s 23,2 % celotne EU-27. Tri najbolj priljubljene destinacije za nerezidente v državah članicah so bile Španija, Italija (167,8 milijona prenočitev) in Francija (85,2 milijona prenočitev), ki so skupno predstavljale 50,7 % prenočitev nerezidentov v EU-27. Najmanj pogoste destinacije so bile Litva, Latvija in Luksemburg (podatki iz leta 2009); pri razlagi vrednosti (glej sliko 3 in tabelo 4) je treba upoštevati učinek velikosti teh držav članic.
Število prenočitev (rezidentov in nerezidentov) se pravilno razume, če se primerja velikost države po prebivalstvu, pri čemer se upošteva kazalnik intenzivnosti turizma. Po tem merilu sta bili sredozemski otoški destinaciji Malta in Ciper skupaj z alpsko-urbano destinacijo Avstrijo leta 2010 najbolj priljubljeni turistični destinaciji v EU-27 (glej sliko 4).
Finančni vidiki mednarodnega turizma
Gospodarski pomen turizma se lahko izmeri tako, da se primerja razmerje med prihodki iz mednarodnega turizma in BDP. Leta 2010 je bilo to najvišje na Malti (13,2 %) in Cipru (9,5 %), kar potrjuje pomen turizma v obeh otoških državah (glej tabelo 5); še večje razmerje je bilo prikazano na Hrvaškem (13,9 %, podatki iz leta 2009). Na splošno so bili leta 2010 najvišji prihodki iz mednarodnega turizma zajeti v Španiji (39 621 milijonov EUR) in Franciji (34 939 milijonov evrov). Sledili so jima Italija, Nemčija in Združeno kraljestvo.
Nemčija je leta 2010 zajela najvišjo raven izdatkov za mednarodni turizem v skupni vrednosti 58 596 milijonov EUR. Sledila sta ji Združeno kraljestvo (36 829 milijonov EUR) in Francija (29 686 milijonov EUR). Po analizi izdatkov glede na število prebivalcev so rezidenti Luksemburga leta 2010 porabili za potovanja v tujini povprečno 5 374 EUR na prebivalca, kar je veliko več kot pri Belgiji (1 305 na prebivalca), ki se je uvrstila na drugo mesto, ter Irski, Danski in Cipru, ki so ji sledili. Ne preseneča, da je bilo teh pet držav članic razmeroma majhnih in da so se uvrstile na najvišja mesta po deležu dolgih potovanj v tujino (tj. s štirimi ali več prenočitvami) v skupnem številu počitniških potovanj.
Viri in razpoložljivost podatkov
V statističnem okviru pomeni turizem dejavnost obiskovalcev na potovanju v destinacije zunaj njihovega običajnega okolja, ki ne traja dlje od enega leta. Razlogi za potovanje so lahko različni: lahko gre za poslovno potovanje, počitnice ali potovanje iz osebnih razlogov, ki pa ne sme vključevati zaposlitve pri rezidentu, v gospodinjstvu ali podjetju v obiskanem kraju. Statistika turizma je trenutno omejena na vsaj eno prenočitev; od leta 2014 bo vključevala tudi enodnevne obiske v tujini.
Sistem statistike turizma je opredeljen v Direktivi Sveta 95/57/ES z dne 23. novembra 1995 o zbiranju statističnih podatkov na področju turizma. Ta pravna podlaga od držav članic zahteva predložitev rednega sklopa primerljivih statistik turizma. Spremembe v 2004 in 2006 so zadevale širitev EU in nedavne spremembe na svetovnem turističnem trgu. Julija 2011 sta Evropski parlament in Svet Evropske unije sprejela novo Uredbo 692/2011 o evropski statistiki turizma in razveljavitvi Direktive Sveta 95/57/ES, ki bo začela veljati z referenčnim letom 2012.
Statistika turizma v EU ima dva poglavitna sestavna dela: statistiko, povezano z zmogljivostjo in zasedenostjo nastanitvenih gostinskih obratov, ter statistiko, povezano s turističnim povpraševanjem. V večini držav članic nastaja prva z raziskovanji, ki jih izpolnjujejo nastanitveni obrati, podatki za drugo pa se zbirajo z vprašalniki med popotniki, ki prečkajo mejo, ali s pomočjo raziskovanj v gospodinjstvih.
Statistika zmogljivosti nastanitvenih gostinskih obratov vključuje število obratov, sob in ležišč. Statistika nastaja enkrat letno in je na voljo po vrsti obrata ali po regiji.
Statistika zasedenosti nastanitvenih gostinskih obratov se nanaša na število prihodov (v nastanitvene obrate) in število prenočitev rezidentov in nerezidentov po vrsti obrata ali regiji; na voljo so letne in mesečne statistične serije. Poleg tega nastaja tudi statistika (zasedenosti ležišč). Statistika turističnega povpraševanja zadeva turistično udeležbo, torej število ljudi, ki so v referenčnem obdobju (četrtletju ali enem letu) odšli na vsaj eno potovanje z vsaj štirimi prenočitvami. Obstaja tudi statistika števila turističnih potovanj (in številom prenočitev na teh potovanjih), ki je razdeljena po:
- ciljni državi;
- mesecu odhoda;
- dolžini bivanja;
- vrsti organizacije potovanja;
- vrsti prevoza;
- vrsti nastanitve;
- izdatkih.
Poleg tega lahko podatke analiziramo po socialno-demografskih pojasnjevalnih spremenljivkah, kot sta starost in spol.
Pri preučevanju turizma so lahko v pomoč tudi podatki iz drugih uradnih virov. Te statistike zajemajo:
- podatke o zaposlitvi v sektorju turističnih nastanitev iz ankete o delovni sili, ki so razčlenjeni po delovnem času (polnem ali skrajšanem), delovnem statusu, starosti, ravni izobrazbe, spolu, trajanju dela ali delovni dobi pri istem delodajalcu (letni in četrtletni podatki);
- podatke o osebnih prihodkih od potovanj in o izdatkih iz plačilne bilance;
- prometno statistiko (kot je potniški zračni promet);
- strukturno statistiko podjetij (SSP), ki jo lahko uporabimo kot dodatni vir informacij o turističnih tokovih in ekonomskem učinku nekaterih sektorjev, povezanih s turizmom.
Ozadje
EU je ena najpomembnejših turističnih destinacij, saj je med desetimi najbolj priljubljenimi svetovnimi počitniškimi destinacijami kar šest držav članic. Turizem je pomembna dejavnost v EU, ki lahko prispeva k zaposlenosti in gospodarski rasti ter razvoju v podeželskih, obrobnih in manj razvitih območjih. Te značilnosti usmerjajo povpraševanje po zanesljivi in usklajeni statistiki na tem področju ter na širših področjih regionalne politike in politike trajnostnega razvoja.
Turizem je lahko pomemben dejavnik razvoja evropskih regij. Infrastruktura, ustvarjena za namen turizma, prispeva k lokalnemu razvoju, delovna mesta, ki so bila ustvarjena ali se ohranjajo v ta namen, pa pomagajo preprečevati nazadovanje industrije in podeželja. Trajnostni turizem vključuje ohranjanje in krepitev kulturne in naravne dediščine na različnih področjih, ki segajo vse od umetnosti do krajevne gastronomije in ohranjanja biotske raznovrstnosti.
Leta 2006 je Evropska komisija sprejela Communication (2006) 134 'A renewed EU tourism policy: towards a stronger partnership for European tourism’. Dokument je obravnaval vrsto težav, ki bodo oblikovale turizem v prihodnjih letih, vključno s staranjem evropskega prebivalstva, vse močnejšo zunanjo konkurenco, povpraševanjem potrošnikov po bolj usmerjenem turizmu in potrebo po razvoju trajnejših in okolju prijaznejših dobrih praks v turizmu. V njem je bilo navedeno, da bi bolj konkurenčna turistična ponudba in trajnostne destinacije pomagale izboljšati zadovoljstvo turistov in zagotoviti položaj Evrope kot najpomembnejše svetovne turistične destinacije. Oktobra 2007 mu je sledil dokument Communication ((2007) 621 z naslovom 'Agenda for a sustainable and competitive European tourism’, v katerem so bili predlagani ukrepi v zvezi s trajnostnim upravljanjem destinacij, integracijo trajnostnih vidikov v podjetja in ozaveščenostjo o trajnosti med turisti.
Dokument Communication ((2010) 352 'Europe, the world’s No. 1 tourist destination – a new political framework for tourism in Europe’ je bil sprejet junija 2010. Sledil je sprejetju Lizbonske pogodbe, ki priznava pomembnost turizma, opredeljuje posebno pristojnost EU na tem področju in dovoljuje sprejemanje sklepov s kvalificirano večino. Eden od členov pogodbe, ki govori o turizmu, določa, da naj EU „dopolnjuje dejavnost držav članic na področju turizma, zlasti s spodbujanjem konkurenčnosti podjetij Unije na tem področju.“ Leta 2010 je Evropska komisija s svojim sporočilom spodbudila usklajen pristop k pobudam, povezanim s turizmom, ter opredelila nov okvir delovanja za povišanje konkurenčnosti v turizmu in njegove zmožnosti za trajnostni razvoj. Predlagala je več evropskih in mednarodnih pobud, vključno s pripravo socialno-gospodarske baze znanja s področja turizma, z namenom doseči te cilje.
Dodatne informacije Eurostat
Objave
Glavne tabele
Podatkovna zbirka
Posebna področja
Metodologija/metapodatki
- Capacity of collective tourist accommodation; establishments, bedrooms and bedplaces (ESMS metadata file - tour_cap_esms)
- Tourism demand : domestic and outbound tourism (excluding day-trips) (ESMS metadata file - tour_dem_esms)
Druge informacije
Izvorni podatki za tabele, grafikone in zemljevide (MS Excel)
Zunanje povezave
- Agenda for a sustainable and competitive European tourism (Communication from the European Commission, October 2007)
- European Commission - Enterprise and Industry - Supporting European tourism