Statistics Explained

Archive:Statistika vzrokov smrti

Podatki za septembra 2011. Najnovejši podatki: Dodatne informacije Eurostat, Glavne tabele in Podatkovna zbirka.

Ta članek zajema pregled nedavne statistike vzrokov smrti v Evropski uniji (EU). S povezovanjem vseh umrlih z glavnim vzrokom smrti je možno oceniti tveganja, povezana s smrtjo zaradi vrste specifičnih bolezni in drugih vzrokov, te podatke pa je možno nadalje razčleniti po starosti, spolu, nacionalnosti in regiji (raven NUTS 2) z uporabo standardiziranih stopenj umrljivosti.

Statistika vzrokov smrti je bistvena za oceno zdravja in stanja zdravstvenega varstva v EU. Iz nje je razvidno, s katerimi preventivnimi in zdravstvenimi kurativnimi ukrepi ter katerimi naložbami v raziskave se lahko podaljša pričakovana življenjska doba prebivalstva. Ta statistika, ki je ena najstarejših razpoložljivih zdravstvenih statistik, zagotavlja informacije o spremembah v daljšem časovnem obdobju in razlikah v vzrokih smrti med državami članicami.

Slika 1: Vzroki smrti – standardizirana stopnja umrljivosti na 100 000 prebivalcev, moški, EU-27, 2000–2009 (1)
(2000=100)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr)
Tabela 1: Vzroki smrti – standardizirana stopnja umrljivosti, 2009 (1) (na 100 000 prebivalcev)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr)
Slika 2: Vzroki smrti – standardizirana stopnja umrljivosti na 100 000 prebivalcev, ženske, EU-27, 2000–2009 (1)
(2000=100)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr)
Slika 3: Vzroki smrti – standardizirana stopnja umrljivosti, EU-27, 2009 (1)
(na 100 000 prebivalcev)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr)
Slika 4: Umrli zaradi ishemičnih bolezni srca – standardizirana stopnja umrljivosti, 2009 (1)
(na 100 000 prebivalcev)
Vir: Eurostat (tps00119)
Slika 5: Umrli zaradi samomora – standardizirana stopnja umrljivosti, 2009 (1)
(na 100 000 prebivalcev)
Vir: Eurostat (tps00122)
Tabela 2: Vzroki smrti – standardizirana stopnja umrljivosti, 2009 (1)
(na 100 000 prebivalcev, mlajših od 65 let)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr)
Slika 6: Vzroki smrti – standardizirana stopnja umrljivosti na 100 000 prebivalcev, mlajših od 65 let, EU-27, 2000–2009 (1)
(2000=100)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr)

Najpomembnejše statistične ugotovitve

Zadnje razpoložljive informacije za leto 2009[1] kažejo, da so bili bolezni obtočil in rak daleč najpogostejši vzroki smrti v Evropi. Med letoma 2000 in 2009 se je v EU-27 znatno zmanjšala stopnja umrljivosti zaradi ishemičnih bolezni srca in transportnih nezgod (pri čemer se je stopnja za moške in ženske skupaj zmanjšala za več kot 30 %), medtem ko se je v istem obdobju stopnja umrljivosti zaradi raka v EU 27 zmanjšala za skoraj 10 %.

Bolezni obtočil

Bolezni obtočil vključujejo bolezni, povezane z visokim krvnim pritiskom, holesterolom, sladkorno boleznijo in kajenjem, vendar so bili najpogostejši vzroki smrti ishemične bolezni srca in cerebrovaskularne bolezni. Države članice z najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi ishemičnih bolezni srca – za moške in ženske skupaj – so bile baltske države članice, Madžarska in Slovaška (vse so zabeležile več kot 200 umrlih na 100 000 prebivalcev v letu 2009), medtem ko imajo Francija, Portugalska, Nizozemska, Luksemburg in Španija najnižjo stopnjo (manj kot 50 umrlih na 100 000 prebivalcev).

Rak

Rak je bil glavni vzrok smrti v vsaki državi članici EU (v povprečju 169 umrlih na 100 000 prebivalcev po vsej EU-27 v letu 2009). Ta skupina bolezni je najbolj prizadela Madžarsko, Poljsko, Slovenijo, Češko republiko, Slovaško, Latvijo in Litvo. Najpogostejše oblike raka v EU-27 so v letu 2009 vključevale maligne neoplazme larinksa (grla), traheje, bronhija in pljuč, kolona, dojke ter tiste, ki so v Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB) klasificirane kot „maligne neoplazme limfatičnega, krvotvornega in sorodnega tkiva“.

Analiza podatkov po spolu kaže, da je zaradi raka umrlo več moških kot žensk. Podatki za rak larinksa (grla), traheje, bronhija in pljuč kažejo na nekatere znatne razlike med državami članicami v letu 2009, in sicer je od vseh držav članic EU Madžarska poročala o najvišji stopnji umrljivosti zaradi teh oblik raka med moškimi, sledile pa so ji Poljska, baltske države članice, Belgija (podatki za leto 2005) in Romunija. Madžarska je prav tako poročala o visoki stopnji umrljivosti med ženskami, ki je bila nekoliko nižja od stopnje, ki jo je sporočila Danska. Po podatkih o smrtnosti za to obliko raka na splošno umre vse več žensk, medtem ko je pri moških ravno obratno.

Stopnja umrljivosti zaradi raka dojke kot vzroka smrti pri ženskah je bila leta 2009 najnižja v Španiji (17,6 umrlih na 100 000 prebivalcev), in sicer za okrog polovico stopnje, zabeležene na Malti (34,4 umrlih na 100 000 prebivalcev). Stopnje umrljivosti zaradi raka dojke so bile razmeroma visoke tudi v Belgiji, na Danskem, Irskem in Madžarskem – glej tabelo 1.

Bolezni dihal

Najvišja stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal je bila v letu 2009 zabeležena na Irskem, v Združenem kraljestvu, Belgiji (podatki za leto 2005), na Danskem in Portugalskem. Za rakom in boleznimi obtočil je bil to tretji najpogostejši vzrok smrti v EU-27 (povprečno 43,6 umrlih na 100 000 prebivalcev). V tej skupini bolezni so bile najpogostejši vzrok smrti kronične bolezni spodnjih dihal, za njimi pa pljučnica. Bolezni dihal so pri večini umrlih zaradi teh bolezni, starih 65 let ali več, povezane s starostjo.

Zunanji vzroki smrti

Ta kategorija vključuje umrljivost zaradi namerne samopoškodbe (samomora) in transportnih nezgod. Čeprav samomor ni najpogostejši vzrok smrti in so podatki za nekatere države članice pomanjkljivi, se pogosto šteje za pomemben kazalnik, ki ga družba mora obravnavati. Najnižje stopnje samomorov so bile v letu 2009 zabeležene v Grčiji in na Cipru, razmeroma nizke stopnje pa so bile prav tako zabeležene v Italiji (za leto 2008), Španiji, Združenem kraljestvu, na Portugalskem in Malti. Leta 2009 je stopnja umrljivosti zaradi samomora v Litvi dosegla približno trikratno povprečno stopnjo v EU-27 (10,3 umrlih na 100 000 prebivalcev), razmeroma visoka stopnja (okrog dvakratnik povprečja EU-27) pa je bila zabeležena na Madžarskem in v Latviji. Razmeroma visoke stopnje samomora med ženskami so bile zabeležene na Finskem, v Belgiji (podatki za leto 2005), na Madžarskem in v Litvi – glej sliko 5.

Čeprav se transportne nezgode dogajajo vsak dan, je število umrlih zaradi transportnih nezgod manjše kot na primer število samomorov. Romunija, Grčija, Litva in Poljska so imele leta 2009 najvišjo stopnjo umrljivosti (več kot 12 umrlih na 100 000 prebivalcev) zaradi transportnih nezgod, medtem ko so Švedska, Nizozemska in Združeno kraljestvo sporočili najnižje stopnje (ne več kot štirje umrli zaradi transportnih nezgod na 100 000 prebivalcev).

Spol

Leta 2009 so bile stopnje umrljivosti v EU-27 pri moških višje kot pri ženskah za vse najpogostejše vzroke smrti (razen za rak dojke) – glej sliko 3. Stopnje umrljivosti zaradi ishemičnih bolezni srca so bile dvakrat višje pri moških (110 umrlih na 100 000 prebivalcev v letu 2009) kot pri ženskah (56 umrlih na 100 000 prebivalcev). Stopnje umrljivosti zaradi odvisnosti od drog in prekomernega uživanja alkohola so bile pri moških štiri- do petkrat višje od stopenj pri ženskah, stopnje umrljivosti zaradi AIDS-a (HIV-a) in samomora (namerne samopoškodbe) pa tri- do štirikrat višje.

V baltskih državah članicah, na Slovaškem in v Romuniji je bila stopnja umrljivosti tako pri moških kot pri ženskah večja zaradi bolezni srca kot zaradi raka, na Finskem pa je umrlo več moških zaradi bolezni srca kot zaradi raka.

Starost

Pri ljudeh, mlajših od 65 let, so se najpogostejši vzroki smrti v smislu njihovega relativnega pomena nekoliko razlikovali (glej tabelo 2). Rak je bil najpogostejši vzrok smrti v tej starostni skupini, sledile pa so bolezni obtočil, zunanji vzroki smrtnosti in obolevnosti ter bolezni prebavil. V nasprotju z vzroki smrti pri ljudeh, starih 65 let in več, pa bolezni dihal niso bile med štirimi najpogostejšimi vzroki smrti.

Viri in razpoložljivost podatkov

Eurostat je podatke o umrljivosti začel zbirati in razširjati leta 1994, razčlenjeni pa so po:

  • seznamu 65 vzrokov smrti na podlagi Mednarodne klasifikacije bolezni (MKB), ki jo je pripravila in jo ureja Svetovna zdravstvena organizacija (SZO);
  • spolu;
  • starosti;
  • geografski regiji (raven NUTS 2).

Letni podatki so navedeni v absolutnih številkah, kot bruto stopnje umrljivosti in kot standardizirane stopnje umrljivosti. Ker se večina vzrokov smrti znatno razlikuje glede na starost in spol, uporaba standardiziranih stopenj umrljivosti izboljšuje primerljivost med državami v daljšem časovnem obdobju, saj se stopnje umrljivosti lahko izračunajo neodvisno od starostne strukture prebivalstva.

Statistika vzrokov smrti temelji na dveh stebrih, in sicer na zdravstvenih informacijah na mrliškem listu, ki se lahko uporabijo kot podlaga za ugotavljanje vzroka smrti, ter na kodiranju vzrokov smrti po Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB) Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) (SZO-MKB).

Veljavnost in zanesljivost statistike vzrokov smrti je odvisna od kakovosti podatkov, ki jih sporočijo zdravniki, pristojni za certificiranje. Do nepravilnosti lahko pride iz več razlogov:

  • napake se lahko pojavijo z izdajo mrliškega lista;
  • zdravniška diagnoza;
  • določitev glavnega vzroka smrti;
  • kodiranje vzroka smrti.

Pri nekaterih osebah je vzrok smrti včasih lahko dvoumen. Poleg bolezni, ki neposredno privedejo do smrti, je treba v zdravstvene podatke na mrliškem listu vključiti tudi vzročno verigo, povezano s trpljenjem umrlega. Lahko se navedejo druga bistvena zdravstvena stanja, ki niso povezana z boleznijo, ki neposredno privede do smrti, vendar so negativno vplivala na potek bolezni in s tem tudi privedla do smrti. Dejansko se včasih pojavljajo kritike, da se kodiranje samo ene bolezni kot vzroka smrti zdi vse bolj nerealno glede na vse daljšo pričakovano življenjsko dobo in povezane spremembe pri obolevnosti. Za večino umrlih, starih 65 let in več, je določitev samo enega od številnih vzrokov smrti morda nekoliko zavajajoča. Zato so nekatere države članice EU začele razmišljati o kodiranju več vzrokov smrti. Eurostat države članice podpira pri njihovih prizadevanjih za razvoj skupnega samodejnega sistema kodiranja IRIS za izboljšanje in boljšo primerljivost podatkov o vzrokih smrti v Evropi.

Ozadje

Statistike vzrokov smrti imajo ključno vlogo v splošnem informacijskem sistemu v zvezi z zdravjem v EU. Vsi umrli so opredeljeni glede na glavni vzrok smrti oz. „bolezen ali poškodbo, ki je sprožila niz bolezenskih stanj, ki so neposredno privedla do smrti, ali okoliščine nezgode ali nasilja, ki so povzročile poškodbo, zaradi katere je oseba umrla“ (opredelitev, ki jo je sprejela Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije). Podatki v tem članku zagotavljajo informacije o tveganjih, povezanih z umrljivostjo zaradi vrste specifičnih bolezni in drugih vzrokov, na voljo pa je tudi razčlenitev po starosti, spolu, nacionalnosti in regiji (raven NUTS 2) umrlega.

Iz statistike vzrokov smrti je razvidno, s katerimi preventivnimi in zdravstvenimi kurativnimi ukrepi ter katerimi naložbami v raziskave je mogoče podaljšati pričakovano življenjsko dobo prebivalstva. Standardizirane stopnje umrljivosti se lahko uporabijo kot začetna točka za ciljno usmerjene epidemiološke raziskave. Ker statistika obolevnosti v Evropi ni dovolj izčrpna, se podatki o vzrokih smrti pogosto uporabljajo kot orodje za ocenjevanje zdravstvenih sistemov v EU, pa tudi za oblikovanje z dokazi podprte zdravstvene politike.

Dodatne informacije Eurostat

Publikacije

Glavne tabele

Public health (t_hlth)
Causes of death (t_hlth_cdeath)

Podatkovna zbirka

Public health
Database
Public health (hlth)
Causes of death (hlth_cdeath)

Posebna področja

Public health

Metodologija/metapodatki

Izvorni podatki za tabele, grafikone in zemljevide (MS Excel)

Zunanje povezave

Glej tudi

Opombe

  1. ↑ za Francijo in Italijo za leto 2008, za Švico za leto 2007, za Belgijo za leto 2005.
Retrieved from "https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Archive:Statistika_vzrokov_smrti&oldid=86830"