Archive:Statistika kriminalitete

Podatki pridobljeni februarja 2020.

Predvidena posodobitev članka: novembra 2020.

Highlights

Število ropov v EU se je med letoma 2012 in 2017 zmanjšalo za 30 %.

Leta 2017 je bilo v EU storjenih 4 300 naklepnih umorov in 589 000 napadov.

Kraja motoriziranega kopenskega vozila, EU-27, 2008–2017

Statistika, predstavljena v tem članku, temelji na uradnih podatkih o kaznivih dejanjih, ki jih je policija evidentirala v Evropi med letoma 2008 in 2017. Rezultati se nanašajo na Evropsko unijo (EU), Združeno kraljestvo ter deloma na države Efte, države kandidatke in potencialne države kandidatke. Podatki za Združeno kraljestvo se zaradi treh ločenih sodnih oblasti sporočajo ločeno (za Anglijo in Wales, Severno Irsko in Škotsko).

Full article

Število ropov se je med letoma 2012 in 2017 zmanjšalo za 30 %

Med letoma 2012 in 2017 se je število ropov, ki jih je evidentirala policija, v EU zmanjšalo za 30,3 % na 317 000. Nasprotno pa se je med letoma 2008 in 2012 povečalo za 8,8 %, kar predstavlja vrhunec v obdobju med letoma 2008 in 2017, kot je prikazano na Sliki 1. Med letoma 2016 in 2017 se je skupno število v EU zmanjšalo za 22 000, le Irska, Ciper, Romunija, Slovenija in Švedska so zabeležile nekolikšno povečanje (skupaj 266 ropov).

Slika 1: Ropi, ki jih je evidentirala policija, EU-27, 2008–2017
(število kaznivih dejanj)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)

Slika 2 prikazuje število ropov, ki jih je evidentirala policija, glede na število prebivalcev (število kaznivih dejanj na 100 000 prebivalcev). Leta 2017 je bila največja stopnja ugotovljena v Belgiji (167), Franciji (150), Španiji (144) in na Portugalskem (115), najmanjša pa v Romuniji (16), v Estoniji in na Češkem (v obeh 15), na Cipru (14), v Sloveniji (12) ter na Slovaškem in Madžarskem (v obeh 9). V Združenem kraljestvu je bila stopnja najvišja v Angliji in Walesu (132). Med državami Efte je bil največji delež ugotovljen v Švici, tj. 21 ropov, ki jih je evidentirala policija, na 100 000 prebivalcev.

Slika 2: Ropi, 2017
(kazniva dejanja, ki jih je evidentirala policija, na sto tisoč prebivalcev)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)

Leta 2017 v EU 4 300 naklepnih umorov

Leta 2017 je policija v EU evidentirala približno 4 300 naklepnih umorov (podatki za Nizozemsko niso vključeni), kar je 22 % manj kot leta 2008. Tabela 1 prikazuje sporočene podatke po državah.

Slika 1: Naklepni umori, 2008–2017
(število kaznivih dejanj, ki jih je evidentirala policija)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)

Slika 3 prikazuje število naklepnih umorov glede na število prebivalcev (kazniva dejanja, ki jih je evidentirala policija, na sto tisoč prebivalcev). Leta 2017 je bilo največje število ugotovljeno v Latviji (5,6), Litvi (4,0), Estoniji (2,2) in na Malti (2,0), najmanjše pa na Češkem in v Italiji (v obeh 0,6) ter Luksemburgu (0,3).

Slika 3: Naklepni umori, 2017
(kazniva dejanja, ki jih je evidentirala policija, na sto tisoč prebivalcev)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)

589 000 napadov v EU leta 2017

Leta 2017 je policija v EU evidentirala približno 589 000 napadov. Kot prikazuje Slika 4, je bil med letoma 2010 in 2017 splošni trend zmanjševanja. Vendar je treba opozoriti, da skupni števili za EU za leti 2016 in 2017 delno temeljita na prejšnjih podatkih. Francija ni poročala za leto 2017, Madžarska pa ne za 2016–2017. V Franciji je bil trend med letoma 2010 in 2016 rastoč z 232 000 na 243 000. Sporočeni podatki za Madžarsko kažejo zmanjšanje, in sicer s 14 600 leta 2010 na 12 500 leta 2015.

Število napadov, ki jih je evidentirala policija, v celotni EU se močno razlikuje, celo glede na število prebivalcev. (v angleščini) Različni zakoni, stopnje poročanja in prakse evidentiranja vplivajo na primerjavo. Nekateri nacionalni podatki na primer poleg hujših napadov vključujejo lažje napade, napade zoper življenje ali telo (uboj, umor itd.) ali spolne napade (ki se običajno štejejo posebej).

Slika 4: Napadi, EU-27, 2010–2017
(število kaznivih dejanj, ki jih je evidentirala policija)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)

Leta 2017 v EU 573 000 kraj avtomobilov

Leta 2017 je policija v EU evidentirala približno 573 000 kraj avtomobilov, kar je 35 % manj kot leta 2008. Slika 5 prikazuje trend zmanjševanja v EU med letoma 2008 in 2017. Med letoma 2016 in 2017 pa je na Irskem, v Grčiji, Španiji, Latviji, na Malti in v Romuniji policija evidentirala povečanje števila kraj avtomobilov. Belgija, Francija, Luksemburg in Madžarska številk za leto 2017 še niso sporočile.

Slika 5: Kraje motornih kopenskih vozil, EU-27, 2008–2017
(število kaznivih dejanj, ki jih je evidentirala policija)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)

Glede na število prebivalcev so bile številke za kraje avtomobilov, ki jih je evidentirala policija, na 100 000 prebivalcev (povprečje v obdobju 2015–2017) največje v Luksemburgu (328), Grčiji (269), Italiji (257), na Švedskem (256), v Franciji (247) in na Češkem (238). Najmanjše številke v EU pa so bile ugotovljene na Slovaškem in v Estoniji (v obeh 31), na Hrvaškem (20), v Romuniji (15) in na Danskem (4). Med državami Efte je bilo največje število ugotovljeno na Islandiji, tj. 138 kraj avtomobilov na 100 000 prebivalcev.

Številke na splošno vključujejo krajo motornih koles, osebnih avtomobilov, avtobusov, tovornjakov, buldožerjev itd., vendar pa se prakse poročanja in evidentiranja razlikujejo in vplivajo na primerjavo med državami in leti.

Slika 6: Kraje motornih kopenskih vozil, povprečje 2015–2017
(kazniva dejanja, ki jih je evidentirala policija, na 100 000 prebivalcev)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)

Izvorni podatki za tabele in grafe

Statistika kriminalitete: tabele in slike (v angleščini)

Podatkovni viri

Podatkovni viri za statistiko kriminalitete in sistemov kazenskega pravosodja vključujejo policijo in druge organe kazenskega pregona, tožilstva, sodišča, zapore, zadevna ministrstva in statistične urade. Za zbiranje uradnih podatkov, ki se pošljejo Eurostatu in raziskavi Združenih narodov o trendih kriminala in delovanju sistemov kazenskega pravosodja, so odgovorni nacionalni organi.

V tem članku so predstavljeni rezultati, ki temeljijo na uradnih podatkih o kaznivih dejanjih, ki jih je policija evidentirala med letoma 2008 in 2017. Za obdobje 1950–1992 je na voljo povzetek statistike kriminalitete, za obdobje 1993–2007 pa opredelitev po vrsti kaznivega dejanja.

Eurostat posodablja spletno podatkovno zbirko (v angleščini), ko države sporočijo nove podatke, ki se lahko razlikujejo od podatkov v starejših različicah spletnih člankov, kot je ta.

Velik problem za statistiko kriminalitete na evropski ravni so manjkajoči nacionalni podatki. Več skupnih vrednosti EU v tem članku je bilo prilagojenih zaradi občasno pomanjkljivih podatkov. Če na primer podatki za leto 2017 niso na voljo, se za to državo za isto kaznivo dejanje uporabijo podatki iste države za leto 2016. V posebnih primerih se manjkajoči podatki nadomestijo s povprečjem predhodnega in naslednjega leta. Še ena metoda za reševanje težave manjkajočih podatkov je primerjava triletnih povprečij. Za nekatera kazniva dejanja pa enostavno manjka preveč podatkov. Podatki v spletni podatkovni zbirki so takšni, kot so bili sporočeni (brez prilagoditev).

V zvezi z naklepnim umorom, posilstvom in spolnim napadom so na voljo dodatni podatki o žrtvah, osumljencih, kazenskih pregonih in obsodbah ter zapornikih.

Na spletišču Združenih narodov je navedena statistika umorov na svetovni ravni.

Ozadje

Statistiko kriminalitete uporabljajo institucije EU, nacionalni organi, mediji, politiki, organizacije in splošna javnost. Mednarodne specifikacije za statistiko kriminalitete zajemajo samo določena kazniva dejanja. Vsaka država vzpostavi svojo kazenskopravno zakonodajo, opredeli kazniva dejanja, sodni postopek in ukrepe sodstva ter specifikacije za uradno statistiko kriminalitete. Zato so nacionalne statistike kriminalitete med državami pogosto slabše primerljive kot statistike z mednarodnimi specifikacijami.

Zaradi vseh različnih kazenskih zakonodaj evropskih držav je mogoče tudi trditi, da so med temi evropskimi državami številne podobnosti. To je bilo skupaj z javnim in političnim interesom ozadje za razvoj statistike kriminalitete za celotno EU. V zadnjem desetletju so institucije EU, nacionalni organi in Združeni narodi sodelovali med seboj, da bi izboljšali evropsko statistiko kriminalitete. Kakovost je mogoče precej izboljšati z uporabo skupne klasifikacije kaznivih dejanj (v angleščini).

Uradna statistika kriminalitete v glavnem odraža, kako organi evidentirajo in obravnavajo primere. Podatke zagotavljajo nacionalni organi, kot so policija, tožilstvo, sodišča in zapori. Med vsemi temi podatki najširšo sliko prikazujejo podatki policije, saj vključujejo evidentirana kazniva dejanja, ne glede na to, ali so vodila v kazenski pregon. Kljub temu pa policijske evidence ne merijo skupne pogostosti kaznivih dejanj. Preprosto povedano, skupna pojavnost bi vključevala število prijavljenih in neprijavljenih kaznivih dejanj, od katerega bi se odštelo število nepravilno prijavljenih kaznivih dejanj. Mogoče je domnevati, da je stopnja prijav visoka, če se v podporo odškodninskemu zahtevku zahteva policijski zapisnik (npr. kraje avtomobilov in vlomi).