Statistika dohodkovne revščine

Podatki pridobljeni maja 2019.

Predvidena posodobitev članka: oktobra 2020.

Poudarki

Stopnja tveganja revščine (po socialnih transferjih) v EU se je v letu 2017 znižala na 16,9 % (–0,4 odstotne točke).

Leta 2017 se je 8,7 % prebivalstva EU na podlagi socialnih transferjev dvignilo nad prag revščine.

Zgornjih 20 % prebivalstva EU z najvišjim razpoložljivim dohodkom je leta 2017 prejelo 5,1-krat toliko dohodka kot spodnjih 20 %.

Stopnja tveganja revščine, 2017

Ta članek analizira nedavno statistiko dohodkovne revščine in dohodkovne neenakosti v Evropski uniji (EU). Primerjave življenjskega standarda med državami pogosto temeljijo na bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca, ki z denarnega vidika prikazuje, kako bogata je ena država v primerjavi z drugo. Vendar ta glavni kazalnik zelo malo pove o porazdelitvi dohodka znotraj države in tudi ne zagotavlja informacij o nedenarnih dejavnikih, ki so lahko pomembni za oceno kakovosti življenja določene populacije. Po eni strani lahko neenakost porazdelitve dohodka ljudi spodbudi, da izboljšajo svoj položaj z delom, inovacijami ali pridobivanjem novih spretnosti. Po drugi strani pa so z dohodkovno neenakostjo pogosto povezani kriminal, revščina in socialna izključenost.

Celotni članek

Stopnja in prag tveganja revščine

Trend rahlega zviševanja stopnje tveganja revščine (po socialnih transferjih) je opazen v EU-28, kjer se je v letu 2010 začel pri 16,5 %. V obdobju 2011–2013 je bilo le malo razlik, v letu 2014 pa je zvišanje za 0,5 odstotne točke privedlo do najvišjih stopenj v tem obdobju tri leta zapored (17,2 % ali 17,3 %). V letu 2017, tj. v letu z najnovejšimi razpoložljivimi podatki, je bilo ugotovljeno znižanje na 16,9 % (–0,4 odstotne točke).

Slika 1: Stopnja in prag tveganja revščine, 2017
Vir: Eurostat (ilc_li01) in (ilc_li02)

Stopnja za EU-28, izračunana kot tehtano povprečje nacionalnih rezultatov, prikriva precejšnje razlike med državami članicami EU (glej Sliko 1). V devetih državah članicah, in sicer Romuniji (23,6 %), Bolgariji (23,4 %), Litvi (22,9 %), Latviji (22,1 %), Španiji (21,6 %), Estoniji (21,0 %), Italiji (20,3 %), Grčiji (20,2 %) in na Hrvaškem (20,0 %), je po ocenah revščina grozila vsaj petini prebivalstva; razmere so bile enake v Srbiji (25,7 %), Severni Makedoniji in Turčiji (v obeh 22,2 %). Med državami članicami EU sta bila na Češkem (9,1 %) in Finskem (11,5 %) najmanjša deleža oseb, ki jim je grozila revščina, Islandija (8,8 % – podatki za leto 2016) pa je poročala o še manjšem deležu prebivalstva, ki mu je grozila revščina.

Prag tveganja revščine (prikazan tudi na Sliki 1) je opredeljen s 60 % mediane nacionalnega ekvivalentnega razpoložljivega dohodka. Za namene prostorskih primerjav je pogosto izražen v standardih kupne moči (SKM) zaradi upoštevanja razlik med življenjskimi stroški v različnih državah. Ta prag se je leta 2017 med državami članicami EU precej razlikoval, in sicer od 3 182 SKM v Romuniji do 14 006 SKM v Avstriji, v Luksemburgu (17 604 SKM) pa je očitno presegel zgornjo mejo tega razpona. Prag revščine je bil razmeroma nizek tudi v Srbiji (3 087 SKM), Severni Makedoniji (3 179 SKM) in Turčiji (3 987 SKM), razmeroma visok pa na Islandiji (13 316 SKM – podatki za leto 2016), Norveškem (15 740 SKM) in v Švici (16 225 SKM).

Slika 2: Stopnja tveganja revščine po socialnih transferjih, 2017
(v % prebivalstva, starega vsaj 16 let)
Vir: Eurostat (ilc_li02)

Različne skupine v družbi so bolj ali manj izpostavljene tveganju dohodkovne revščine
Leta 2017 se stopnja tveganja revščine (po socialnih transferjih) med moškimi in ženskami v EU-28 ni bistveno razlikovala, in sicer je glede na najnovejše podatke stopnja pri moških znašala 15,5 %, pri ženskah pa je bila stopnja višja (17,1 %) (glej Sliko 2). Največje razlike med spoloma v letu 2017 so bile ugotovljene v Estoniji (6,0 odstotne točke), Latviji (5,8 odstotne točke), Litvi (5,0 odstotne točke), na Češkem (4,0 odstotne točke), v Bolgariji (3,8 odstotne točke) in Sloveniji (3,2 odstotne točke). Tudi Irska, Hrvaška, Ciper, Belgija, Združeno kraljestvo, Italija, Malta, Avstrija in Nemčija so poročali o stopnjah tveganja revščine pri ženskah, ki so bile za 2,0 odstotne točke ali več višje kot pri moških, kot je veljalo tudi za Švico in Norveško. Nasprotno pa je bila stopnja tveganja revščine na Danskem pri moških za 1 odstotno točko višja kot pri ženskah. Enako velja za Severno Makedonijo (1 odstotna točka).

Tabela 1: Stopnja tveganja revščine po socialnih transferjih glede na najpogostejši zaposlitveni status, 2017
(v % prebivalstva, starega vsaj 18 let)
Vir: Eurostat (ilc_li04)

Razlike v stopnji tveganja revščine so bile očitnejše pri razvrstitvi prebivalstva glede na zaposlitveni status
Zlasti so tveganju revščine izpostavljeni brezposelni (glej Tabelo 1): leta 2017 je skoraj polovici (47,8 %) vseh brezposelnih v EU-28 grozila revščina, pri čemer je bil ta delež daleč največji v Nemčiji (70,6 %). Deset drugih držav članic EU (Litva, Bolgarija, Malta, Latvija, Luksemburg, Združeno kraljestvo, Romunija, Madžarska, Švedska in Estonija) je poročalo, da je leta 2017 revščina grozila vsaj polovici brezposelnih.

Leta 2017 je revščina grozila približno vsakemu sedmemu (14,2 %) upokojencu v EU-28. Stopnje, ki so znašale najmanj dvakrat toliko kot povprečje EU-28, so bile zajete v Estoniji (46,1 %), Latviji (43,7 %), Litvi (36,7 %) in Bolgariji (32,4 %).

Za zaposlene je bilo tveganje revščine veliko manj verjetno (povprečno 9,4 % v celotni EU-28 leta 2017). Razmeroma veliki deleži zaposlenih, ki jim je grozila revščina, so bili v Romuniji (17,4 %) ter v manjšem obsegu v Luksemburgu (13,7 %) in Španiji (13,1 %), medtem ko so Grčija, Italija, Poljska in Portugalska poročale, da je leta 2017 revščina grozila več kot desetini zaposlenih.

Slika 3: Stopnja tveganja revščine glede na tip gospodinjstva, gospodinjstva brez vzdrževanih otrok, 2017
(v % opredeljenega prebivalstva)
Vir: Eurostat (ilc_li03)

Stopnje tveganja revščine niso enakomerno porazdeljene med gospodinjstvi z različnimi kombinacijami odraslih in vzdrževanih otrok
Med gospodinjstvi brez vzdrževanih otrok (glej Sliko 3) so bile osebe, ki živijo same, izpostavljene največjemu tveganju revščine, kar je leta 2017 veljalo za 26,0 % samskih gospodinjstev v EU-28. Nasprotno pa je bila stopnja tveganja revščine pri gospodinjstvih z dvema ali več odraslimi za več kot polovico nižja, in sicer je znašala 11,1 %. Pri gospodinjstvih z dvema odraslima, pri čemer je bila vsaj ena oseba stara vsaj 65 let, je bila stopnja tveganja revščine enaka, tj. 11,1 %.

Večina držav članic EU je poročala o podobnih vzorcih: med gospodinjstvi brez vzdrževanih otrok so bila največjemu tveganju revščine izpostavljena samska gospodinjstva v vseh državah članicah EU, razen na Malti, kjer je bila stopnja tveganja revščine višja (25,8 % v primerjavi s 25,5 % za samska gospodinjstva) pri gospodinjstvih z dvema odraslima, pri čemer je bila vsaj ena oseba stara vsaj 65 let. Podobno stanje, kot je bilo ugotovljeno v Severni Makedoniji, razen da je bila med tremi analiziranimi tipi gospodinjstev za samska gospodinjstva ugotovljena najnižja stopnja tveganja (7,1 %).

V 13 od 28 držav članic EU je bila stopnja tveganja revščine pri gospodinjstvih z dvema odraslima, pri čemer je bila vsaj ena oseba stara vsaj 65 let, nižja od stopnje v širši kategoriji vseh gospodinjstev z dvema ali več odraslimi, predvsem v Grčiji, kjer je razlika znašala 6,6 odstotne točke. Primer druge skrajnosti je Malta, kjer je bila stopnja tveganja revščine pri gospodinjstvih z dvema odraslima, pri čemer je bila vsaj ena oseba stara vsaj 65 let, za 13,5 odstotne točke višja kot za vsa gospodinjstva z dvema ali več odraslimi. Ta vzorec je bil ugotovljen tudi pri Švici (8,5 odstotne točke).

Slika 4: Stopnja tveganja revščine glede na tip gospodinjstva, gospodinjstva z vzdrževanimi otroki, 2017
(v % opredeljenega prebivalstva)
Vir: Eurostat (ilc_li03)

Kar zadeva gospodinjstva z vzdrževanimi otroki, je bila najvišja stopnja tveganja revščine v EU-28 zajeta pri samskih gospodinjstvih z vzdrževanimi otroki, saj več kot tretjino teh (35,3 %) ogroža revščina
Če primerjamo stopnje pri gospodinjstvih z dvema odraslima (glej Sliko 4), je bila pri tistih s samo enim vzdrževanim otrokom (12,6 %) zajeta za malo več kot polovico nižja stopnja kot pri gospodinjstvih s tremi ali več vzdrževanimi otroki (26,9 %). Vse države članice EU razen Madžarske so poročale, da so bila med tremi tipi gospodinjstev, prikazanimi na Sliki 4, gospodinjstva z dvema odraslima in enim otrokom izpostavljena najmanjšemu tveganju revščine; na Madžarskem je bilo najmanjše tveganje revščine zajeto pri gospodinjstvih z dvema odraslima in tremi ali več vzdrževanimi otroki (14,2 %). Večina držav članic EU je poročala, da je bila stopnja tveganja revščine najvišja pri samohranilskih gospodinjstvih z vzdrževanimi otroki. Kljub temu pa je bilo več izjem, pri katerih je bila stopnja višja pri gospodinjstvih z dvema odraslima in tremi ali več otroki: zlasti v Romuniji (61,9 % v primerjavi z 31,2 %) in Bolgariji (65,0 % v primerjavi s 35,7 %), v manjšem obsegu pa na Portugalskem (razlika za 8,3 odstotne točke) in v Španiji (razlika za 3,3 odstotne točke). Enake razmere so bile ugotovljene v Švici (razlika za 4,3 odstotne točke) in v vseh treh državah kandidatkah, za katere so na voljo podatki.

Slika 5: Stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferji in po njih, 2017
(v % celotnega prebivalstva)
Vir: Eurostat (ilc_li02) in (ilc_li10)

Za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti se lahko uporabijo ukrepi socialne zaščite
Eden od takih ukrepov je na primer izplačevanje nadomestil. Uspeh ukrepov socialne zaščite se lahko presoja na primer s primerjavo kazalnikov tveganja revščine pred socialnimi transferji in po njih (glej Sliko 5). Leta 2017 se je s socialnimi transferji stopnja tveganja revščine med prebivalstvom EU-28 zmanjšala s 25,6 % pred transferji na 16,9 % po njih, s čimer se je 8,7 % prebivalstva povzpelo nad prag revščine. Brez socialnih transferjev bi tem ljudem grozila revščina.

Če primerjamo stopnje tveganja revščine pred socialnimi transferji in po njih, je bil učinek socialnih nadomestil majhen – nad prag revščine se je povzpelo največ 6,0 % prebivalstva – v Bolgariji (5,8 %), na Portugalskem (5,3 %), Slovaškem (5,1 %), v Italiji (4,9 %), Romuniji (4,7 %) in Grčiji (3,8 %) ter v Srbiji (5,9 %), Severni Makedoniji (3,7 %) in Turčiji (2,1 %).

Z vidika učinka v relativnem smislu pa so socialni transferji najmanj polovici vseh oseb, ki jim je grozila revščina na Finskem, Irskem in Danskem, omogočili, da so se dvignile nad prag revščine, kar je veljalo tudi na Islandiji in Norveškem.

Dohodkovna neenakost

Vlade, oblikovalci politik in družba nasploh se ne morejo učinkovito spoprijeti z revščino in socialno izključenostjo brez analize neenakosti v družbi, pa naj gre za ekonomske ali socialne neenakosti. Podatki o ekonomski neenakosti so zlasti pomembni za oceno relativne revščine, saj lahko porazdelitev gospodarskih virov neposredno vpliva na obseg in stopnjo revščine.

Slika 6: Neenakost porazdelitve dohodka, 2017
(razmerje dohodkovnih kvintilnih razredov)
Vir: Eurostat (ilc_di11)

Leta 2017 so obstajale velike neenakosti v porazdelitvi dohodka: povprečje posameznih nacionalnih vrednosti držav članic EU, uteženo glede na število prebivalcev (glej Sliko 6), kaže, da je zgornjih 20 % prebivalstva (z najvišjim ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom) prejelo 5,1-krat toliko dohodka kot spodnjih 20 % (z najnižjim ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom). To razmerje se je med državami članicami EU precej razlikovalo, in sicer se je gibalo od 3,4 v Sloveniji in na Češkem do več kot 6,0 v Grčiji, Latviji, Romuniji in Španiji ter več kot 7,0 v Litvi, pri čemer je bilo največje v Bolgariji, kjer je znašalo 8,2. Med državami nečlanicami EU, prikazanimi na Sliki 6, sta o posebej nizkih razmerjih za neenakost porazdelitve dohodka poročali tudi Islandija (3,3 – podatki za leto 2016) in Norveška (3,9), medtem ko sta bili razmerji v Turčiji (8,7) in Srbiji (9,4) višji kot v kateri koli od držav članic EU.

Za vprašanje neenakosti, ki jo občutijo številne različne družbene skupine, obstaja politični interes. Posebna pozornost je namenjena starejšim, kar delno kaže vse večji delež prebivalstva EU, starega vsaj 65 let. Pokojninski sistemi lahko močno vplivajo na odpravljanje revščine med starejšimi. V zvezi s tem je zanimivo primerjati dohodke starejših z dohodki preostalega prebivalstva.

Slika 7: Razmerje mediane dohodka, 2017
Vir: Eurostat (ilc_pnp2)

V EU-28 kot celoti je bila mediana dohodka ljudi v starosti 65 let in več leta 2017 enaka 92 % mediane dohodka prebivalstva, mlajšega od 65 let
V štirih državah članicah EU (v Luksemburgu, Franciji, Grčiji in Italiji) je bila mediana dohodka starejših večja od mediane dohodka oseb, mlajših od 65 let (glej Sliko 7). Enako velja za Severno Makedonijo (1,12), Srbijo (1,03) in Turčijo (1,01). V Španiji, na Madžarskem, v Avstriji, Romuniji, na Poljskem in Portugalskem je mediana dohodka starejših znašala od 90 do 100 % mediane dohodka oseb, mlajših od 65 let. Enako velja tudi za Islandijo (podatki za leto 2015) in Norveško. Razmerja pod 80 % so bila zajeta v Belgiji, na Švedskem, Danskem, Češkem, v Bolgariji, na Malti, v Litvi, Latviji in Estoniji. Razmeroma majhni deleži lahko okvirno izražajo pokojninske pravice.

Slika 8: Relativna mediana vrzeli tveganja revščine, 2017
(v %)
Vir: Eurostat (ilc_li11)

Stopnja revščine, s katero se lahko številčno opredeli, kako revni so revni, se lahko izmeri z relativno mediano vrzeli tveganja revščine. V EU-28 je bila leta 2017 mediana dohodka oseb, ki jim je grozila revščina, v povprečju 24,1 % pod pragom revščine (glej Sliko 8). Ta prag je določen na 60 % mediane nacionalnega ekvivalentnega razpoložljivega dohodka vseh oseb. V državah članicah EU je bila mediana dohodka oseb, ki jim je grozila revščina, najbolj oddaljena od praga revščine v Romuniji (34,5 %). Nadaljnje vrzeli nad 25,0 % so bile sporočene za Latvijo, Slovaško, Hrvaško, Portugalsko, Litvo, Italijo, Grčijo, Bolgarijo in Španijo. Vrzel je bila še večja v Srbiji (38,8 %) in Severni Makedoniji (37,3 %). Med državami članicami EU je bila najmanjša vrzel tveganja revščine ugotovljena na Finskem (13,7 %), sledil pa ji je Ciper (15,1 %). Vrzel je bila še posebno majhna tudi na Islandiji s 15,3 % (podatek za leto 2016).

Izvorni podatki za tabele in grafe

Dohodkovna revščina: tabele in slike (v angleščini)

Podatkovni viri

Leta 2003 je bil na podlagi prijateljskega dogovora med Eurostatom, šestimi državami članicami EU (Avstrijo, Belgijo, Dansko, Grčijo, Irsko in Luksemburgom) ter Norveško uveden projekt zbiranja statističnih podatkov EU o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC). Projekt EU-SILC je bil uveden za zagotavljanje osnovnih podatkov za kazalnike o dohodku in življenjskih pogojih, pri čemer je pravna podlaga za zbiranje podatkov Uredba (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta.

Zbiranje teh statističnih podatkov se je leta 2004 uradno začelo v 15 državah članicah, leta 2005 pa je bilo razširjeno na vse ostale države članice EU-25 ter Islandijo in Norveško. Bolgarija in Turčija sta projekt EU-SILC začeli izvajati leta 2006, Romunija leta 2007, Švica leta 2008, Hrvaška pa je raziskovanje uvedla leta 2010. Podatki za Severno Makedonijo so na voljo od leta 2010, za Srbijo pa od leta 2013. EU-SILC zajema presečno in vzdolžno razsežnost.

Razpoložljivi dohodek gospodinjstva se določi tako, da se seštejejo vsi denarni dohodki vseh članov gospodinjstva iz katerega koli vira (vključno z dohodki iz dela in naložb ter socialnimi prejemki), prištejejo dohodki na ravni gospodinjstva ter odštejejo davki in plačani socialni prispevki. Zaradi upoštevanja razlik v velikosti in sestavi gospodinjstva se rezultat deli s številom „enakovrednih odraslih“ na podlagi standardne (ekvivalenčne) lestvice, t. i. „prilagojene lestvice OECD“, v skladu s katero se prvemu odraslemu v gospodinjstvu pripiše utež 1,0, vsakemu nadaljnjemu članu gospodinjstva, staremu vsaj 14 let, utež 0,5, vsakemu članu gospodinjstva, mlajšemu od 14 let, pa utež 0,3. Rezultat se imenuje ekvivalentni razpoložljivi dohodek in se pripiše vsakemu članu gospodinjstva. Za določitev kazalnikov revščine se ekvivalentni razpoložljivi dohodek izračuna iz skupnega razpoložljivega dohodka vsakega gospodinjstva, pri čemer se ta deli z ekvivalentno velikostjo gospodinjstva; za vse osebe v gospodinjstvu se tako šteje, da imajo enak ekvivalentni dohodek.

Referenčno dohodkovno obdobje je določeno 12-mesečno obdobje (npr. predhodno koledarsko ali davčno leto) za vse države razen Združenega kraljestva, pri katerem je referenčno dohodkovno obdobje tekoče leto raziskovanja, in Irske, pri kateri je raziskovanje neprekinjeno in se podatki o dohodku zbirajo 12 mesecev pred raziskovanjem.

Stopnja tveganja revščine je opredeljena kot delež ljudi z ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom, ki je pod pragom tveganja revščine (izraženim v standardih kupne moči (SKM)), ki je določen na 60 % nacionalne mediane ekvivalentnega razpoložljivega dohodka. V skladu s sklepi Evropskega sveta se stopnja tveganja revščine določi glede na razmere v posamezni državi članici EU in ne s skupnim pragom. Ta stopnja tveganja revščine se lahko izrazi pred socialnimi transferji ali po njih, pri čemer se z razliko meri hipotetični učinek nacionalnih socialnih transferjev na zmanjševanje tveganja revščine. Starostne, družinske in vdovske pokojnine se štejejo za dohodek pred transferji in ne za socialne transferje. Na voljo so različne analize tega kazalnika, na primer glede na starost, spol, zaposlitveni status, tip gospodinjstva ali stopnjo izobrazbe. Opozoriti je treba, da kazalnik ne meri premoženja, temveč je relativno merilo nizkih tekočih prihodkov (v primerjavi z drugimi ljudmi v isti državi), ki ne pomeni nujno nizkega življenjskega standarda. Podatki o EU-28 in euroobmočju so povprečja podatkov za države članice, utežena glede na število prebivalcev.

Ozadje

V okviru Evropskega sveta v Laeknu decembra 2001 so evropski voditelji držav in vlad potrdili prvi sklop skupnih statističnih kazalnikov za socialno izključenost in revščino, ki ga podskupina za kazalnike pri Odboru za socialno zaščito stalno izboljšuje. Ti kazalniki so bistveni element odprte metode koordinacije za spremljanje napredka držav članic EU pri zmanjševanju revščine in socialne izključenosti.

EU-SILC je referenčni vir statističnih podatkov EU o dohodkih in življenjskih pogojih ter zlasti kazalnikov o socialni vključenosti. V okviru strategije Evropa 2020 je Evropski svet junija 2010 sprejel krovni cilj za socialno vključenost, po katerem bi se moralo število ljudi v EU, ki jih ogrožata revščina ali socialna izključenost, do leta 2020 zmanjšati za najmanj 20 milijonov v primerjavi z letom 2008. EU-SILC je vir za spremljanje napredka pri doseganju tega krovnega cilja, ki se meri s kazalnikom, ki zajema stopnjo tveganja revščine, stopnjo hude materialne prikrajšanosti ter delež ljudi, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko intenzivnostjo dela – več informacij v članku o osebah na pragu tveganja revščine ali socialne izključenosti.

Neposreden dostop

Drugi članki

Tabele

Podatkovna zbirka

Posebni razdelek

Objave

Metodologija

Zakonodaja

Prikazi

Zunanje povezave

Being young in Europe today — living conditions for children (v angleščini)
Children at risk of poverty or social exclusion (v angleščini)
Disability statistics — poverty and income inequalities (v angleščini)
Europe 2020 indicators — poverty and social exclusion (v angleščini)
Living conditions in Europe — poverty and social exclusion (v angleščini)
Urban Europe — statistics on cities, towns and suburbs — poverty and social exclusion in cities (v angleščini)
Living conditions in Europe — income distribution and income inequality (v angleščini)

Statistične knjige

Living conditions in Europe — 2018 edition (v angleščini)
Monitoring social inclusion in Europe — 2017 edition (v angleščini)

Sporočila za javnost

Can you afford to heat your home? (v angleščini)
Young people in work and at risk of poverty (v angleščini)
1 in 7 pensioners at risk of poverty in the EU (v angleščini)
Can you afford a car? (v angleščini)
EU — One in three people unable to face unexpected financial expenses (v angleščini)
How much do social transfers reduce poverty? (v angleščini)
At risk of poverty visualised (v angleščini)
Young people living with their parents (v angleščini)
1 in 4 young people in overcrowded households (v angleščini)

At-risk-of-poverty thresholds — EU-SILC survey (v angleščini)
At-risk-of-poverty rate by poverty threshold, age and sex — EU-SILC survey (v angleščini)
At-risk-of-poverty rate by poverty threshold and most frequent activity in the previous year — EU-SILC survey (v angleščini)
At-risk-of-poverty rate before social transfers (pensions included in social transfers) by poverty threshold, age and sex — EU-SILC survey(v angleščini)
At-risk-of-poverty rate before social transfers (pensions excluded from social transfers) by poverty threshold, age and sex — EU-SILC survey (v angleščini)
Relative at risk of poverty gap by poverty threshold — EU-SILC survey (v angleščini)
S80/S20 income quintile share ratio by sex and selected age group — EU-SILC survey (v angleščini)
Relative median income ratio (65+) — EU-SILC survey (v angleščini)

Income and living conditions (t_ilc) (v angleščini)

Income and living conditions (v angleščini)

EU statistics on income and living conditions (EU-SILC) methodology (v angleščini)
Working paper with the description of the 'Income and living conditions dataset' (v angleščini)
Income and living conditions (ESMS metadata file — ilc_esms) (v angleščini)
Comparative EU Statistics on Income and Living Conditions: Issues and Challenges (Zbornik mednarodne konference o primerjalni statistiki EU o dohodku in življenjskih pogojih, Helsinki, 6.–8. november 2006) (v angleščini)
How does attrition affect estimates of persistent poverty rates? The case of European Union statistics on income and living conditions (EU-SILC) (v angleščini)
Individual employment, household employment and risk of poverty in the EU — A decomposition analysis — izdaja iz leta 2013 (v angleščini)
Statistical matching of EU-SILC and the Household Budget Survey to compare poverty estimates using income, expenditures and material deprivation — izdaja iz leta 2013 (v angleščini)
Using EUROMOD to nowcast poverty risk in the European Union — izdaja iz leta 2013 (v angleščini)

Uredba (EU) 1589/2015 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Uredba (ES) št. 1177/2003 z dne 16. junija 2003 o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC)
Uredba (ES) št. 1553/2005 z dne 7. septembra 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 1177/2003 o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC)

Employment and social analysis (v angleščini), glej:

European Commission — Directorate-General for Employment, Social Affairs & Inclusion — March 2019 (v angleščini)
European Commission — Directorate-General for Employment, Social Affairs & Inclusion — Employment and Social Development in Europe (2018) (v angleščini)
OECD — Better Life Initiative: Measuring Well-being and Progress (v angleščini)
The European Social Survey (v angleščini)