Archive:Statistika kriminalitete
Podatki pridobljeni oktobra 2019.
Predvidena posodobitev članka: september 2020.
Highlights
Napadi, 2010–2017
Statistika, predstavljena v tem članku, temelji na uradnih podatkih o kaznivih dejanjih, ki jih je policija evidentirala v Evropi med letoma 2008 in 2017. Rezultati se nanašajo na Evropsko unijo (EU) ter deloma na države Efte, države kandidatke in potencialne države kandidatke.
Full article
Število ropov se je med letoma 2011 in 2017 zmanjšalo za 24 %
Med letoma 2011 in 2017 se je število ropov, ki jih je evidentirala policija, v EU zmanjšalo za 24 %, in sicer s 522 000 na 396 000. Po drugi strani pa je bilo med letoma 2008 in 2011 evidentirano 4-odstotno povečanje števila ropov. Slika 1 prikazuje spremembo v številu ropov, ki jih je evidentirala policija, glede na prejšnje leto. Iz tega je razvidno, da se lahko nacionalni trendi kaznivih dejanj precej razlikujejo od trenda EU. Med letoma 2011 in 2012 se je število ropov na ravni EU le malo spremenilo. Vendar se je v nekaterih državah skupno število ropov povečalo za približno 18 000, pri čemer je to število v Franciji, Italiji in Španiji skupaj znašalo več kot 16 000 ropov. Hkrati pa se je v drugih državah to število zmanjšalo za približno 18 000, pri čemer je bilo v Angliji in Walesu (Združeno kraljestvo), na Portugalskem, v Belgiji in na Poljskem skupaj evidentiranih več kot 14 000 ropov. Tudi med letoma 2016 in 2017 se je skupno število ropov razmeroma malo spremenilo (4 000) v primerjavi s celotnim povečanjem (18 000) in zmanjšanjem (22 000).
<image imgid="figure1" zoom="100">
(% change from previous year in the number of police-recorded offences)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)
Slika 2 prikazuje število ropov, ki jih je evidentirala policija, glede na število prebivalcev (število kaznivih dejanj na 100 000 prebivalcev). Leta 2017 je bilo največje število ropov ugotovljeno v Belgiji (167), Franciji (150), Španiji (144), Angliji in Walesu (Združeno kraljestvo) (132) ter na Portugalskem (115), najmanjše število ropov, ki jih je evidentirala policija, na 100 000 prebivalcev pa je bilo ugotovljeno v Romuniji (16), v Estoniji in na Češkem (v obeh 15), na Cipru (14), v Sloveniji (12) ter na Slovaškem in Madžarskem (v obeh 9). Med državami Efte je bil največji delež ugotovljen v Švici, tj. 21 ropov, ki jih je evidentirala policija, na 100 000 prebivalcev.
<image imgid="figure2" zoom="100">
(police-recorded offences per 100 000 inhabitants)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)
Leta 2017 je bilo v EU storjenih 5 200 umorov
Leta 2017 je policija v EU evidentirala približno 5 200 naklepnih umorov [1], kar je 19 % manj kot leta 2008. Tabela 1 prikazuje sporočene podatke po državah.
<image imgid="table1" zoom="100">
(number of police-recorded offences)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)
Slika 3 prikazuje število naklepnih umorov glede na število prebivalcev (kazniva dejanja, ki jih je evidentirala policija, na sto tisoč prebivalcev). Leta 2017 je bilo največje število ugotovljeno v Latviji (5,6), Litvi (4,0), Estoniji (2,2) in na Malti (2,0), najmanjše pa v Luksemburgu (0,3) ter na Češkem, v Italiji in Avstriji (v vseh 0,6).
<image imgid="figure3" zoom="100">
(police-recorded offences per 100 000 inhabitants)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)
1,1 milijona napadov v EU leta 2017
Slika 4 prikazuje, da je število napadov, ki jih je evidentirala policija, po vsej EU leta 2017 znašalo nekoliko več kot 1,1 milijona. Najmanjše skupno število napadov, ki jih je evidentirala policija, v EU od leta 2010 je bilo ugotovljeno leta 2013, tj. 916 000. Skupno število za EU za leti 2016 in 2017 temelji deloma na prejšnjih podatkih (Francija in Avstrija nista poročali za leto 2017, Madžarska pa ni poročala za obdobje 2016–2017).
<image imgid="figure4" zoom="100">
Število napadov v celotni EU se močno razlikuje, tudi glede na število prebivalcev. Najverjetneje razlike ne izražajo samo pojavnosti kaznivih dejanj, ampak tudi različne zakone in prakse evidentiranja. Na primer, nekateri nacionalni podatki vključujejo lažji napad, napad zoper življenje ali telo (uboj, umor itd.), spolni napad (običajno ločena klasifikacija) ali grožnje, večina pa jih vključuje le to, kar je opredeljeno kot hujši napad.
V povprečju je bilo v EU v obdobju 2015–2017 ukradenih 697 000 avtomobilov
Policija je v EU v obdobju 2015–2017 v povprečju evidentirala 698 000 kraj avtomobilov [2] na leto, kar pomeni zmanjšanje za 29 % v primerjavi z obdobjem 2008–2010 (letno povprečje je 983 000). Med letoma 2008 in 2017 je bil trend zmanjševanja opazen v večini evropskih držav članic. Med letoma 2016 in 2017 pa so na Irskem, v Grčiji, Španiji, Latviji, na Malti, v Romuniji ter Angliji in Walesu (Združeno kraljestvo) evidentirali povečanje števila teh kraj.
<image imgid="table2" zoom="100">
(number of police-recorded offences)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)
Glede na število prebivalcev so bile številke za kraje avtomobilov, ki jih je evidentirala policija, na 100 000 prebivalcev (povprečje v obdobju 2015–2017) največje v Luksemburgu (328), Grčiji (269), Italiji (257), na Švedskem (256), v Franciji (247) in na Češkem (238). Najmanjše številke v EU pa so bile ugotovljene na Slovaškem in v Estoniji (v obeh 31), na Hrvaškem (20), v Romuniji (15) in na Danskem (4). Med državami Efte je bilo največje število ugotovljeno na Islandiji, tj. 138 kraj avtomobilov na 100 000 prebivalcev. To razliko je morda mogoče deloma pojasniti s številom avtomobilov in drugih vrst vozil v posamezni državi.
<image imgid="figure5" zoom="100">
(police-recorded offences per 100 000 inhabitants)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)
Izvorni podatki za tabele in grafe
Izvorni podatki za tabele in grafe (v angleščini)
Podatkovni viri
Podatkovni viri za statistiko kriminalitete in sistemov kazenskega pravosodja vključujejo policijo in druge organe kazenskega pregona, tožilstva, sodišča, zapore, zadevna ministrstva in statistične urade. Ti nacionalni organi zbirajo uradne podatke, ki jih Urad Združenih narodov za droge in kriminal enkrat letno pošlje Eurostatu, skupaj z raziskavo Združenih narodov o trendih kriminala in delovanju sistemov kazenskega pravosodja.
V tem članku so predstavljeni rezultati, ki temeljijo na uradnih podatkih o kaznivih dejanjih, ki jih je policija evidentirala med letoma 2008 in 2017. Na voljo so tudi prejšnji rezultati: povzetek statistike kriminalitete za obdobje 1950–1992 in opredelitev po vrsti kaznivega dejanja za obdobje 1993–2007.
Eurostat posodobi tabele, ko mu države pošljejo nove podatke. To pomeni, da lahko arhivirani spletni članki vsebujejo rezultate, ki se ne ujemajo s sedanjo spletno podatkovno zbirko.
Za izračun pravilnih skupnih vrednosti EU so potrebni podatki za vse države, manjkajoči podatki pa so ena od glavnih težav glede kakovosti v zvezi s statistiko kriminalitete na evropski ravni. Za nekatera kazniva dejanja manjka toliko podatkov, da skupne vrednosti EU tukaj niso navedene. Za nekatera kazniva dejanja, ki so navedena, so bile skupne vrednosti EU prilagojene zaradi občasnih manjkajočih podatkov. Če na primer podatki za leto 2017 niso na voljo, se za to državo za isto kaznivo dejanje uporabijo podatki iste države za leto 2016. V nekaterih primerih se manjkajoči podatki nadomestijo s povprečjem predhodnega in naslednjega leta. Še ena metoda za reševanje težave manjkajočih podatkov je primerjava triletnih povprečij za posamezna obdobja (npr. obdobji 2010–2012 in 2015–2017). Tabele iz podatkovne zbirke vsebujejo podatke, kot so bili sporočeni (brez prilagoditve).
V zvezi z naklepnim umorom, posilstvom in spolnim napadom so na voljo dodatni podatki o žrtvah, osumljencih, kazenskih pregonih in obsodbah ter zapornikih.
Na spletišču Združenih narodov je navedena statistika umorov na svetovni ravni.
Ozadje
Statistiko kriminalitete uporabljajo institucije EU, nacionalni organi, mediji, politiki, organizacije in javnost. Noben mednarodni predpis ne pokriva splošne statistike kriminalitete [3]. Vsaka država določi svojo kazensko zakonodajo, opredeli kazniva dejanja, sodni postopek in ukrepe sodstva ter specifikacije za uradno statistiko kriminalitete. Posledično nacionalna statistika kriminalitete med državami pogosto ni primerljiva.
Zaradi vseh različnih kazenskih zakonodaj evropskih držav je mogoče tudi trditi, da so med temi evropskimi državami številne podobnosti. To je bilo skupaj z javnim in političnim interesom ozadje za razvoj statistike kriminalitete za celotno EU. V zadnjem desetletju so institucije EU, nacionalni organi in Združeni narodi sodelovali med seboj, da bi izboljšali evropsko statistiko kriminalitete. Kakovost je mogoče precej izboljšati z uporabo skupne klasifikacije kaznivih dejanj, da se tako primerjajo podatki med državami o kaznivih dejanjih. To je trenutni razvoj na področju evropske statistike kriminalitete. Informacije o klasifikaciji kaznivih dejanj so na voljo tukaj.
Uradno statistiko kriminalitete zagotavljajo nacionalni organi, kot so policija, tožilstvo, sodišča in zapori. Med vsemi temi podatki najširšo sliko prikazujejo podatki policije, saj vključujejo vsa evidentirana kazniva dejanja, ne glede na to, ali so vodila v kazenski pregon. Še vedno pa statistika ne meri skupne pojavnosti kaznivih dejanj, temveč kaže, kako organi evidentirajo in obravnavajo zadeve. Preprosto povedano, skupna pojavnost bi vključevala število prijavljenih in neprijavljenih kaznivih dejanj, od katerega bi se odštelo število nepravilno prijavljenih kaznivih dejanj. Mogoče je domnevati, da so nekatera kazniva dejanja, kot so kraje avtomobilov in vlomi, ustrezno prijavljena, če se v podporo odškodninskemu zahtevku zahteva policijski zapisnik.
Direct access to
- Publication list (v angleščini)
- Crime and criminal justice (v angleščini)
- Crime, violence, or vandalism in the area (v angleščini)
- Rating trust in institutions (v angleščini)
- Death due to homicide and assault (v angleščini)
- General government expenditure by function (v angleščini)
- Crime and criminal justice statistics main page (v angleščini)
- Methodology overview and links to detailed information (v angleščini)
- Links to other institutions (v angleščini)
Opombe
- ↑ Podatki za Nizozemsko niso vključeni.
- ↑ Avtomobil je tukaj opredeljen kot motorno kopensko vozilo, vključno z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili, mestnimi in potovalnimi avtobusi, lahkimi in težkimi tovornimi vozili, buldožerji itd.
- ↑ Vendar za nekatera kazniva dejanja veljajo direktive EU ali konvencije Združenih narodov (ZN).