Statistika dohodkovne revščine
Podatki pridobljeni maja 2018.
Predvidena posodobitev članka: oktobra 2019.
Poudarki
Stopnja tveganja revščine (po socialnih transferjih) v EU se v letu 2016 ni spremenila, in sicer je znašala 17,3 %.
Leta 2016 se je 8,6 % prebivalstva EU na podlagi socialnih transferjev dvignilo nad prag revščine.
Zgornjih 20 % prebivalstva EU z najvišjim razpoložljivim dohodkom je leta 2016 prejelo 5,2-krat toliko dohodka kot spodnjih 20 %.
At-risk-of-poverty rate, 2016
Ta članek analizira nedavno statistiko dohodkovne revščine in dohodkovne neenakosti v Evropski uniji (EU). Primerjave življenjskega standarda med državami pogosto temeljijo na bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca, ki z denarnega vidika prikazuje, kako bogata je ena država v primerjavi z drugo. Vendar ta glavni kazalnik zelo malo pove o porazdelitvi dohodka znotraj države in tudi ne zagotavlja informacij o nedenarnih dejavnikih, ki so lahko pomembni za oceno kakovosti življenja določene populacije. Po eni strani lahko neenakost porazdelitve dohodka ljudi spodbudi, da izboljšajo svoj položaj z delom, inovacijami ali pridobivanjem novih spretnosti. Po drugi strani pa so z dohodkovno neenakostjo pogosto povezani kriminal, revščina in socialna izključenost.
Celotni članek
Stopnja in prag tveganja revščine
Stopnja tveganja revščine (po socialnih transferjih) v EU-28 je med letoma 2010 in 2013 ostala skoraj nespremenjena, saj se je s 16,5 % povečala na 16,7 %. Med letoma 2013 in 2014 se je povečala za 0,5 odstotne točke, leta 2015 pa se je še nekoliko povečala (za 0,1 odstotne točke) in dosegla 17,3 %, pri čemer se leta 2016 ni spremenila.
Stopnja za EU-28, izračunana kot tehtano povprečje nacionalnih rezultatov, prikriva precejšnje razlike med državami članicami EU (glej Sliko 1). V osmih državah članicah, in sicer Romuniji (25,3 %), Bolgariji (22,9 %), Španiji (22,3 %), Litvi (21,9 %), Latviji (21,8 %), Estoniji (21,7 %), Grčiji (21,2 %) in Italiji (20,6 %), je po ocenah revščina grozila vsaj petini prebivalstva; razmere so bile enake v Srbiji (25,5 %), Turčiji (22,5 %, podatki za leto 2015) in nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (21,9 %). Med državami članicami so imele Češka (9,7 %), Finska (11,6 %) in Danska (11,9 %) najmanjše deleže oseb, ki jim je grozila revščina, o razmeroma majhnem deležu prebivalstva, ki mu je grozila revščina, pa je poročala tudi Islandija (8,8 %).
Prag tveganja revščine (prikazan tudi na Sliki 1) je opredeljen s 60 % mediane nacionalnega ekvivalentnega razpoložljivega dohodka. Za namene prostorskih primerjav je pogosto izražen v standardih kupne moči (SKM) zaradi upoštevanja razlik med življenjskimi stroški v različnih državah. Ta prag se je leta 2016 med državami članicami EU precej razlikoval, in sicer od 2 900 SKM v Romuniji do 13 500 SKM v Avstriji, v Luksemburgu (16 800 SKM) pa je presegal ta razpon; prag revščine je bil razmeroma nizek tudi v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (PPS 2 900 SKM), Srbiji (3 200 SKM) in Turčiji (3 400 SKM, podatki za leto 2015), razmeroma visok pa v Švici (16 300 SKM) in na Norveškem (17 200 SKM).
Različne skupine v družbi so bolj ali manj izpostavljene tveganju dohodkovne revščine. Leta 2016 se stopnja tveganja revščine (po socialnih transferjih) med moškimi in ženskami v EU-28 ni bistveno razlikovala, in sicer je glede na najnovejše podatke stopnja pri moških znašala 16,6 %, pri ženskah pa je bila stopnja višja (17,9 %) (glej Sliko 2). Največje razlike med spoloma so bile leta 2016 ugotovljene v baltskih državah članicah (2,7–4,8 točke več pri ženskah), Sloveniji (2,7 točke) in Nemčiji (2,6 točke), Bolgarija, Češka, Ciper, Švedska in Belgija pa so prav tako poročale o stopnjah tveganja revščine pri ženskah, ki so bile za najmanj 2,0 točke višje kot pri moških, kar je veljalo tudi za Norveško. Nasprotno je bila stopnja tveganja revščine v štirih državah članicah EU nekoliko višja pri moških kot pri ženskah, in sicer na Danskem, Malti, Nizozemskem, Finskem in v Španiji, to pa je veljalo tudi za nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Srbijo.
_YB18.png)
Razlike v stopnji tveganja revščine so bile očitnejše pri razvrstitvi prebivalstva glede na zaposlitveni status (glej Tabelo 1). Zlasti so tveganju revščine izpostavljeni brezposelni: leta 2016 je skoraj polovici (48,6 %) vseh brezposelnih v EU-28 grozila revščina, pri čemer je bil ta delež daleč največji v Nemčiji (70,5 %), sedem drugih držav članic EU (tri baltske države, Bolgarija, Češka, Švedska in Romunija) pa je poročalo, da je leta 2016 revščina grozila vsaj polovici brezposelnih.
_YB18.png)
(%)
Vir: Eurostat (ilc_li04)
Leta 2016 je revščina grozila približno vsakemu sedmemu (13,8 %) upokojencu v EU-28. Stopnje, ki so znašale najmanj dvakrat toliko kot povprečje EU-28, so bile zajete v vseh treh baltskih državah članicah: Litvi (30,6 %), Latviji (41,9 %) in Estoniji (45,0 %).
Za zaposlene je bilo tveganje revščine veliko manj verjetno (povprečno 9,6 % v celotni EU-28 leta 2016). Razmeroma veliki deleži zaposlenih, ki jim je grozila revščina, so bili v Romuniji (18,9 %) ter v manjšem obsegu v Grčiji (14,1 %) in Španiji (13,1 %), medtem ko so Luksemburg, Italija, Bolgarija, Portugalska in Poljska poročali, da je leta 2016 revščina grozila več kot desetini zaposlenih.
Stopnje tveganja revščine niso enakomerno porazdeljene med gospodinjstvi z različnimi kombinacijami odraslih in vzdrževanih otrok. Med gospodinjstvi brez vzdrževanih otrok (glej Sliko 3) so bile osebe, ki živijo same, izpostavljene največjemu tveganju revščine, kar je leta 2016 veljalo za 25,6 % samskih gospodinjstev. Nasprotno je bila stopnja tveganja revščine pri gospodinjstvih z dvema ali več odraslimi za več kot polovico nižja, in sicer je znašala 11,5 %. Pri gospodinjstvih z dvema odraslima, pri čemer je bila vsaj ena oseba stara vsaj 65 let, je bila stopnja tveganja revščine nekoliko nižja, tj. 11,0 %.
_YB18.png)
(v % opredeljenega prebivalstva)
Vir: Eurostat (ilc_li03)
Večina držav članic EU je poročala o podobnih vzorcih: med gospodinjstvi brez vzdrževanih otrok so bila največjemu tveganju revščine izpostavljena samska gospodinjstva v vseh državah članicah, razen na Malti, kjer je bila stopnja tveganja revščine višja pri gospodinjstvih z dvema odraslima, pri čemer je bila vsaj ena oseba stara vsaj 65 let; podobno stanje, kot je bilo opaženo na Malti, je bilo ugotovljeno tudi v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, razen da je bilo med tremi analiziranimi tipi gospodinjstev za samska gospodinjstva ugotovljeno najmanjše tveganje. V slabi večini držav članic (15 od 28) je bila stopnja tveganja revščine pri gospodinjstvih z dvema odraslima, pri čemer je bila vsaj ena oseba stara vsaj 65 let, nižja kot stopnja v širši kategoriji vseh gospodinjstev z dvema ali več odraslimi, predvsem v Grčiji, kjer je razlika znašala 7,5 točke. Primer druge skrajnosti je Malta, kjer je bila stopnja tveganja revščine pri gospodinjstvih z dvema odraslima, pri čemer je bila vsaj ena oseba stara vsaj 65 let, za 13,2 točke višja kot za vsa gospodinjstva z dvema ali več odraslimi, pri čemer je bila velika razlika ugotovljena tudi v Švici (9,0 točke).
Kar zadeva gospodinjstva z vzdrževanimi otroki (glej Sliko 4), je bila najvišja stopnja tveganja revščine v EU-28 zajeta pri samskih gospodinjstvih z vzdrževanimi otroki, saj več kot tretjino teh (34,0 %) ogroža revščina. Če primerjamo stopnje pri gospodinjstvih z dvema odraslima, je bila pri tistih s samo enim vzdrževanim otrokom (13,6 %) zajeta približno za polovico nižja stopnja kot pri gospodinjstvih s tremi ali več vzdrževanimi otroki (26,9 %). Vse države članice EU, razen Slovenije, so poročale, da so bila med tremi tipi gospodinjstev, prikazanimi na Sliki 4, gospodinjstva z dvema odraslima in enim otrokom izpostavljena najmanjšemu tveganju revščine; v Sloveniji je bilo najmanjše tveganje revščine zajeto pri gospodinjstvih z dvema odraslima in tremi ali več vzdrževanimi otroki. Večina držav članic EU je poročala tudi, da je bila stopnja tveganja revščine najvišja pri samohranilskih gospodinjstvih z vzdrževanimi otroki, čeprav je bilo več izjem, pri katerih je bila stopnja višja pri gospodinjstvih z dvema odraslima in tremi ali več otroki, in sicer predvsem v Bolgariji in Romuniji, v manjšem obsegu pa na Portugalskem, v Italiji, na Slovaškem, v Španiji in Grčiji; enake razmere so bile ugotovljene v vseh treh državah kandidatkah, za katere so na voljo podatki.
_YB18.png)
(v % opredeljenega prebivalstva)
Vir: Eurostat (ilc_li03)
Za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti se lahko uporabijo ukrepi socialne zaščite. Eden od takih ukrepov je na primer izplačevanje nadomestil. Uspeh ukrepov socialne zaščite se lahko presoja na primer s primerjavo kazalnikov tveganja revščine pred socialnimi transferji in po njih (glej Sliko 5). Leta 2016 se je s socialnimi transferji stopnja tveganja revščine med prebivalstvom EU-28 zmanjšala s 25,9 % pred transferji na 17,3 % po njih, s čimer se je 8,6 % prebivalstva povzpelo nad prag revščine; brez socialnih transferjev bi tem ljudem grozila revščina. Če primerjamo stopnje tveganja revščine pred socialnimi transferji in po njih, je bil relativni učinek socialnih nadomestil majhen – nad prag revščine se je povzpelo največ 6,0 % prebivalstva – v Grčiji, Romuniji, Bolgariji, na Poljskem, v Italiji, na Slovaškem, Portugalskem, v Litvi in Latviji ter Turčiji (podatki za leto 2015) in nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji. Z vidika učinka v relativnem smislu pa so socialni transferji najmanj polovici vseh oseb, ki jim je grozila revščina na Finskem, Irskem in Danskem, omogočili, da so se dvignile nad prag revščine, kar je veljalo tudi na Islandiji in Norveškem.
_YB18.png)
(%)
Vir: Eurostat (ilc_li02) in (ilc_li10)
Dohodkovna neenakost
Vlade, oblikovalci politik in družba nasploh se ne morejo učinkovito spoprijeti z revščino in socialno izključenostjo brez analize neenakosti v družbi, pa naj gre za ekonomske ali socialne neenakosti. Podatki o ekonomski neenakosti so zlasti pomembni za oceno relativne revščine, saj lahko porazdelitev gospodarskih virov neposredno vpliva na obseg in stopnjo revščine.
Leta 2016 so obstajale velike neenakosti v porazdelitvi dohodka: povprečje posameznih nacionalnih vrednosti držav članic EU, uteženo glede na število prebivalcev (glej Sliko 6), kaže, da je zgornjih 20 % prebivalstva (z najvišjim ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom) prejelo 5,2-krat toliko dohodka kot spodnjih 20 % (z najnižjim ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom). To razmerje se je med državami članicami precej razlikovalo, in sicer se je gibalo od 3,5 na Češkem ter 3,6 v Sloveniji, na Slovaškem in Finskem, do več kot 6,0 v Latviji, Italiji, Španiji in Grčiji ter več kot 7,0 v Litvi in Romuniji, pri čemer je bilo največje v Bolgariji, kjer je znašalo 7,9. Med državami nečlanicami, prikazanimi na Sliki 6, sta o posebej nizkih razmerjih za neenakost porazdelitve dohodka poročali tudi Islandija (3,3) in Norveška (3,7), medtem ko sta bili razmerji v Turčiji (8,6, podatki za leto 2015) in Srbiji (9,7) po zadnjih podatkih višji kot v kateri koli od držav članic EU.
_YB18.png)
(razmerje dohodkovnih kvintilnih razredov)
Vir: Eurostat (ilc_di11)
Za vprašanje neenakosti, ki jo občutijo številne družbene skupine, obstaja tudi politični interes. Posebna pozornost je namenjena starejšim, kar delno kaže vse večji delež prebivalcev EU, starih vsaj 65 let. Pokojninski sistemi lahko močno vplivajo na odpravljanje revščine med starejšimi. V zvezi s tem je zanimivo primerjati dohodke starejših z dohodki preostalega prebivalstva.
V EU-28 kot celoti je bila mediana dohodka ljudi v starosti 65 let in več leta 2016 enaka 93 % mediane dohodka prebivalstva, mlajšega od 65 let (glej Sliko 7). V šestih državah članicah EU (v Luksemburgu, Grčiji, Franciji, Španiji, Italiji in na Madžarskem) je bila mediana dohodka starejših enaka mediani dohodka oseb, mlajših od 65 let, ali večja od nje; to je veljalo tudi v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, Srbiji in Turčiji (podatki za leto 2015). V Avstriji, na Poljskem, v Romuniji, na Portugalskem in Slovaškem je mediana dohodka starejših znašala najmanj 90 % mediane dohodka oseb, mlajših od 65 let; enako je veljalo tudi za Islandijo in Norveško. Razmerja pod 80 % so bila zajeta na Češkem, Cipru, Švedskem, v Belgiji, na Danskem, Malti, v Litvi, Latviji in Estoniji. Razmeroma majhni deleži lahko okvirno izražajo pokojninske pravice.
_YB18.png)
(razmerje med mediano ekvivalentnega razpoložljivega dohodka ljudi v starosti vsaj 65 let in mediano ekvivalentnega razpoložljivega dohodka ljudi v starosti manj kot 65 let)
Vir: Eurostat (ilc_pnp2)
Stopnja revščine, s katero se lahko številčno opredeli, kako revni so revni, se lahko izmeri z relativno mediano vrzeli tveganja revščine. V EU-28 je bila leta 2016 mediana dohodka oseb, ki jim je grozila revščina, v povprečju 25,0 % pod pragom revščine (glej Sliko 8); ta prag je določen na 60 % nacionalne mediane ekvivalentnega razpoložljivega dohodka vseh oseb. Med državami članicami EU je bila relativna mediana vrzeli tveganja revščine največja v Romuniji (36,2 %), o vrzelih nad 25,0 % pa so poročale tudi Grčija, Italija, Španija, Bolgarija, Hrvaška, Litva, Portugalska in Slovaška. Vrzel je bila še večja v Srbiji (38,1 %) ter razmeroma velika tudi v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (32,9 %) in Turčiji (27,8 %, podatki za leto 2015). Med državami članicami je bila najmanjša vrzel tveganja revščine opažena na Finskem (13,9 %), sledila pa ji je Malta (15,9 %).
_YB18.png)
Izvorni podatki za tabele in grafe
Dohodkovna revščina: tabele in slike (v angleščini)
Podatkovni viri
Leta 2003 je bil na podlagi prijateljskega dogovora med Eurostatom, šestimi državami članicami EU (Avstrijo, Belgijo, Dansko, Grčijo, Irsko in Luksemburgom) ter Norveško uveden projekt zbiranja statističnih podatkov EU o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC). Projekt EU-SILC je bil uveden za zagotavljanje osnovnih podatkov za kazalnike o dohodku in življenjskih pogojih, pri čemer je pravna podlaga za zbiranje podatkov Uredba (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta.
Zbiranje teh statističnih podatkov se je leta 2004 uradno začelo v 15 državah članicah, leta 2005 pa je bilo razširjeno na vse ostale države članice EU-25 ter Islandijo in Norveško. Bolgarija in Turčija sta projekt EU-SILC začeli izvajati leta 2006, Romunija leta 2007, Švica leta 2008, Hrvaška pa je raziskovanje uvedla leta 2010 (podatki za Hrvaško za leto 2009 temeljijo na drugačnem viru podatkov, in sicer na anketi o porabi v gospodinjstvih (HBS)). Podatki za nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo so na voljo od leta 2010, za Srbijo pa od leta 2013. EU-SILC zajema presečno in vzdolžno razsežnost.
Razpoložljivi dohodek gospodinjstva se določi tako, da se seštejejo vsi denarni dohodki vseh članov gospodinjstva iz katerega koli vira (vključno z dohodki iz dela in naložb ter socialnimi prejemki), prištejejo dohodki na ravni gospodinjstva ter odštejejo davki in plačani socialni prispevki. Zaradi upoštevanja razlik v velikosti in sestavi gospodinjstva se rezultat deli s številom „enakovrednih odraslih“ na podlagi standardne (ekvivalenčne) lestvice, t. i. „prilagojene lestvice OECD“, v skladu s katero se prvemu odraslemu v gospodinjstvu pripiše utež 1,0, vsakemu nadaljnjemu članu gospodinjstva, staremu vsaj 14 let, utež 0,5, vsakemu članu gospodinjstva, mlajšemu od 14 let, pa utež 0,3. Rezultat se imenuje ekvivalentni razpoložljivi dohodek in se pripiše vsakemu članu gospodinjstva. Za določitev kazalnikov revščine se ekvivalentni razpoložljivi dohodek izračuna iz skupnega razpoložljivega dohodka vsakega gospodinjstva, pri čemer se ta deli z ekvivalentno velikostjo gospodinjstva; za vse osebe v gospodinjstvu se tako šteje, da imajo enak ekvivalentni dohodek.
Referenčno dohodkovno obdobje je določeno 12-mesečno obdobje (npr. predhodno koledarsko ali davčno leto) za vse države, razen Združenega kraljestva, pri katerem je referenčno dohodkovno obdobje tekoče leto raziskovanja, in Irske, pri kateri je raziskovanje neprekinjeno in se podatki o dohodku zbirajo 12 mesecev pred raziskovanjem.
Stopnja tveganja revščine je opredeljena kot delež ljudi z ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom, ki je pod pragom tveganja revščine (izraženim v standardih kupne moči (SKM)), ki je določen na 60 % nacionalne mediane ekvivalentnega razpoložljivega dohodka. V skladu s sklepi Evropskega sveta se stopnja tveganja revščine določi glede na razmere v posamezni državi članici EU in ne s skupnim pragom. Ta stopnja tveganja revščine se lahko izrazi pred socialnimi transferji ali po njih, pri čemer se z razliko meri hipotetični učinek nacionalnih socialnih transferjev na zmanjševanje tveganja revščine. Starostne, družinske in vdovske pokojnine veljajo za dohodek pred transferji in ne za socialne transferje. Na voljo so različne analize tega kazalnika, na primer glede na starost, spol, zaposlitveni status, tip gospodinjstva ali stopnjo izobrazbe. Opozoriti je treba, da kazalnik ne meri premoženja, temveč je relativno merilo nizkega kratkoročnega dohodka (v primerjavi z drugimi ljudmi v isti državi), ki ne pomeni nujno nizkega življenjskega standarda. Podatki o EU-28 in euroobmočju so povprečja podatkov za države članice, utežena glede na število prebivalcev.
Ozadje
V okviru Evropskega sveta v Laeknu decembra 2001 so evropski voditelji držav in vlad potrdili prvi sklop skupnih statističnih kazalnikov za socialno izključenost in revščino, ki ga podskupina za kazalnike pri Odboru za socialno zaščito stalno izboljšuje. Ti kazalniki so bistveni element odprte metode koordinacije za spremljanje napredka držav članic EU pri zmanjševanju revščine in socialne izključenosti.
EU-SILC je referenčni vir statističnih podatkov EU o dohodkih in življenjskih pogojih ter zlasti kazalnikov o socialni vključenosti. V okviru strategije Evropa 2020 je Evropski svet junija 2010 sprejel krovni cilj za socialno vključenost, po katerem bi se moralo število ljudi v EU, ki jih ogrožata revščina ali socialna izključenost, do leta 2020 zmanjšati za najmanj 20 milijonov v primerjavi z letom 2008. EU-SILC je vir za spremljanje napredka pri doseganju tega krovnega cilja, ki se meri s kazalnikom, ki zajema stopnjo tveganja revščine, stopnjo hude materialne prikrajšanosti ter delež ljudi, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko intenzivnostjo dela – več informacij v članku o osebah na pragu tveganja revščine ali socialne izključenosti.
Neposreden dostop
(v angleščini)
- Being young in Europe today — living conditions for children (v angleščini)
- Children at risk of poverty or social exclusion (v angleščini)
- Disability statistics — poverty and income inequalities (v angleščini)
- Europe 2020 indicators — poverty and social exclusion (v angleščini)
- People at risk of poverty or social exclusion (v angleščini)
- Urban Europe — statistics on cities, towns and suburbs — poverty and social exclusion in cities (v angleščini)
Statistical books
- Living conditions in Europe — 2014 edition izdaja iz leta 2014 (v angleščini)
- European social statistics — 2013 edition izdaja iz leta 2013 (v angleščini)
- Income and living conditions in Europe — 2010 edition izdaja iz leta 2010 (v angleščini)
- Combating poverty and social exclusion. A statistical portrait of the European Union 2010 (v angleščini)
- The life of women and men in Europe — A statistical portrait (v angleščini)
Sporočila za javnost
- Downward trend in the share of persons at risk of poverty or social exclusion in the EU (v angleščini)
- One in four children at risk of poverty or social exclusion in the EU (v angleščini)
- The share of persons at risk of poverty or social exclusion in the EU back to its pre-crisis level (v angleščini)
- The risk of poverty or social exclusion affected 1 in 4 persons in the EU in 2014 (v angleščini)
- More than 120 million persons at risk of poverty or social exclusion in 2013 (v angleščini)
Statistics in focus
- Income inequality: nearly 40 per cent of total income goes to people belonging to highest (fifth) quintile — Statistics in focus 12/2014 (v angleščini)
- Is the likelihood of poverty inherited? — Statistics in focus 27/2013 (v angleščini)
- Living standards falling in most Member States — Statistics in focus 8/2013 (v angleščini)
- Children were the age group at the highest risk of poverty or social exclusion in 2011 — Statistics in focus 4/2013 (v angleščini)
- In 2009 a 6.5 % rise in per capita social protection expenditure matched a 6.1 % drop in EU-27 GDP — Statistics in focus 14/2012 (v angleščini)
- 23 % of EU citizens were at risk of poverty or social exclusion in 2010 — Statistics in focus 9/2012 (v angleščini)
- Income and living conditions (t_ilc) (v angleščini)
- Income and living conditions (ilc) (v angleščini), glej:
- Income distribution and monetary poverty (ilc_ip) (v angleščini)
- Monetary poverty (ilc_li) (v angleščini)
- Monetary poverty for elderly people (ilc_pn) (v angleščini)
- In-work poverty (ilc_iw) (v angleščini)
- Distribution of income (ilc_di) (v angleščini)
- Income and living conditions (v angleščini)
- Income and living conditions (Datoteka z metapodatki ESMS — ilc_esms) (v angleščini)
- Comparative EU Statistics on Income and Living Conditions: Issues and Challenges (Zbornik mednarodne konference o primerjalni statistiki EU o dohodku in življenjskih pogojih, Helsinki, 6.–8. november 2006) (v angleščini)
- How does attrition affect estimates of persistent poverty rates? The case of European Union statistics on income and living conditions (EU-SILC) (v angleščini)
- Individual employment, household employment and risk of poverty in the EU — A decomposition analysis — izdaja iz leta 2013 (v angleščini)
- Statistical matching of EU-SILC and the Household Budget Survey to compare poverty estimates using income, expenditures and material deprivation — izdaja iz leta 2013 (v angleščini)
- Using EUROMOD to nowcast poverty risk in the European Union — izdaja iz leta 2013 (v angleščini)
- Uredba (ES) št. 1177/2003 z dne 16. junija 2003 o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC)
- Uredba (ES) št. 1553/2005 z dne 7. septembra 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 1177/2003 o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC)
- Employment and social analysis (v angleščini), glej:
- European Commission — Directorate-General for Employment, Social Affairs & Inclusion — Employment and Social Development in Europe (2017) (v angleščini)
- European Commission — Directorate-General for Employment, Social Affairs & Inclusion — Employment and Social Development in Europe — Quarterly Review — Winter 2017 (v angleščini)