Statistika porazdelitve dohodka

Podatki pridobljeni februarja 2017. Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka. Predvidena posodobitev članka: maja 2018.

Slika 1: Stopnja in prag tveganja revščine, 2015
Vir: Eurostat (ilc_li01) in (ilc_li02)

Slika 2: Stopnja tveganja revščine po socialnih transferjih, 2015
(%)
Vir: Eurostat (ilc_li02)

Tabela 1: Stopnja tveganja revščine po socialnih transferjih glede na najpogostejši zaposlitveni status, 2015
(%)
Vir: Eurostat (ilc_li04)

Slika 3: Stopnja tveganja revščine glede na tip gospodinjstva, gospodinjstva brez vzdrževanih otrok, 2015
(v % opredeljenega prebivalstva)
Vir: Eurostat (ilc_li03)

Slika 4: Stopnja tveganja revščine glede na tip gospodinjstva, gospodinjstva z vzdrževanimi otroki, 2015
(v % opredeljenega prebivalstva)
Vir: Eurostat (ilc_li03)

Slika 5: Stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferji in po njih, 2015
(%)
Vir: Eurostat (ilc_li02) in (ilc_li10)

Slika 6: Neenakost porazdelitve dohodka, 2015
(razmerje dohodkovnih kvintilnih razredov)
Vir: Eurostat (ilc_di11)

Slika 7: Razmerje relativne mediane dohodka, 2015
(razmerje med mediano ekvivalentnega razpoložljivega dohodka ljudi v starosti vsaj 65 let in mediano ekvivalentnega razpoložljivega dohodka ljudi v starosti manj kot 65 let)
Vir: Eurostat (ilc_pnp2)

Slika 8: Relativna mediana vrzeli tveganja revščine, 2015
(%)
Vir: Eurostat (ilc_li11)

Ta članek analizira nedavno statistiko dohodkovne revščine in dohodkovne neenakosti v Evropski uniji (EU). Primerjave življenjskega standarda med državami pogosto temeljijo na bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca, ki z denarnega vidika prikazuje, kako bogata je ena država v primerjavi z drugo. Vendar ta glavni kazalnik zelo malo pove o porazdelitvi dohodka znotraj države in tudi ne zagotavlja informacij o nedenarnih dejavnikih, ki so lahko pomembni za oceno kakovosti življenja določene populacije. Po eni strani lahko neenakost porazdelitve dohodka ljudi spodbudi, da izboljšajo svoj položaj z delom, inovacijami ali pridobivanjem novih spretnosti. Po drugi strani pa so z dohodkovno neenakostjo pogosto povezani kriminal, revščina in socialna izključenost.

Glavne statistične ugotovitve

Stopnja in prag tveganja revščine

Stopnja tveganja revščine (po socialnih transferjih) v EU-28 je med letoma 2010 in 2013 ostala skoraj nespremenjena, saj se je s 16,5 % povečala na 16,7 %. Med letoma 2013 in 2014 se je povečala za 0,5 odstotne točke, pri čemer se je leta 2015 še nekoliko povečala (za 0,1 odstotne točke) in dosegla 17,3 %.

Stopnja za EU-28, izračunana kot tehtano povprečje nacionalnih rezultatov, prikriva precejšnje razlike med državami članicami EU (glej Sliko 1). V osmih državah članicah, in sicer Romuniji (25,4 %), Latviji (22,5 %), Litvi (22,2 %), Španiji (22,1 %), Bolgariji (22,0 %), Estoniji (21,6 %), Grčiji (21,4 %) in na Hrvaškem (20,0 %), je po ocenah revščina grozila vsaj petini prebivalstva; to je veljalo tudi v Srbiji (25,4 %), Turčiji (23,1 %, podatki za leto 2013) in nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (21,5 %). Med državami članicami sta imeli Češka (9,7 %) in Nizozemska (11,6 %) najmanjša deleža oseb, ki jim je grozila revščina, o razmeroma majhnih deležih prebivalstva, ki mu je grozila revščina, pa sta poročali tudi Norveška (11,9 %) in Islandija (9,6 %).

Prag tveganja revščine (prikazan tudi na Sliki 1) je opredeljen s 60 % mediane nacionalnega ekvivalentnega razpoložljivega dohodka. Pogosto je izražen v standardih kupne moči (SKM) zaradi upoštevanja razlik med življenjskimi stroški v različnih državah. Ta prag se je leta 2015 med državami članicami EU precej razlikoval, in sicer od 2 600 SKM v Romuniji do 13 200 SKM v Avstriji, v Luksemburgu (17 600 SKM) pa je presegal ta razpon; prag revščine je bil razmeroma nizek tudi v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (2 700 SKM), Srbiji (3 000 SKM) in Turčiji (3 200 SKM, podatki za leto 2013), razmeroma visok pa v Švici (15 400 SKM, podatki za leto 2014) in na Norveškem (17 000 SKM).

Različne skupine v družbi so bolj ali manj izpostavljene tveganju dohodkovne revščine. Leta 2015 se stopnja tveganja revščine (po socialnih transferjih) pri moških in ženskah v EU-28 ni bistveno razlikovala: glede na najnovejše podatke je stopnja pri moških znašala 16,9 %, pri ženskah pa nekoliko več (17,7 %) (glej Sliko 2). Največja razlika med spoloma (5,1 odstotne točke) je bila leta 2015 opažena v Latviji, Bolgarija, Estonija, Švedska, Slovenija in Češka pa so prav tako poročale o stopnjah tveganja revščine pri ženskah, ki so bile za 2,5 odstotne točke ali več višje kot pri moških, kot je veljalo tudi za Švico (podatki za leto 2014) in Norveško. Nasprotno je bila stopnja tveganja revščine v šestih državah članicah EU nekoliko višja pri moških kot pri ženskah, in sicer na Madžarskem, Poljskem, v Španiji, na Danskem, Nizozemskem in v Grčiji, to pa je veljalo tudi za Srbijo.

Razlike v stopnji revščine so bile očitnejše pri razvrstitvi prebivalstva glede na zaposlitveni status (glej Tabelo 1). Zlasti so tveganju revščine izpostavljeni brezposelni: leta 2015 je skoraj polovici (47,5 %) vseh brezposelnih v EU-28 grozila revščina, pri čemer je bil ta delež daleč največji v Nemčiji (69,1 %), medtem ko je sedem drugih držav članic EU (tri baltske države, Bolgarija, Madžarska, Romunija in Malta) poročalo, da je leta 2015 revščina grozila vsaj polovici brezposelnih.

Leta 2015 je revščina grozila približno vsakemu osmemu (13,2 %) upokojencu v EU-28; stopnji, ki sta znašali vsaj dvakrat toliko kot povprečje EU-28, sta bili zabeleženi v Litvi (27,6 %), Bolgariji (30,0 %), Latviji (36,7 %) in Estoniji (40,1 %).

Za zaposlene je bilo tveganje revščine veliko manj verjetno (povprečno 9,5 % v celotni EU-28 leta 2015). Razmeroma veliki deleži zaposlenih, ki jim je grozila revščina, so bili v Romuniji (18,8 %) ter v manjšem obsegu v Grčiji (13,4 %) in Španiji (13,1 %), medtem ko so Luksemburg, Italija, Poljska in Portugalska poročali, da je leta 2015 revščina grozila več kot desetini zaposlenih.

Stopnje tveganja revščine niso enakomerno porazdeljene med gospodinjstvi z različnimi kombinacijami odraslih in vzdrževanih otrok. Med gospodinjstvi brez vzdrževanih otrok (glej Sliko 3) so bile osebe, ki živijo same, izpostavljene največjemu tveganju revščine, kar je leta 2015 veljalo za 25,4 % samskih gospodinjstev. Nasprotno je bila stopnja tveganja revščine pri gospodinjstvih z dvema ali več odraslimi za več kot polovico nižja, in sicer je znašala 11,5 %. Pri gospodinjstvih z dvema odraslima, pri čemer je bila vsaj ena oseba stara vsaj 65 let, je bila stopnja tveganja revščine nekoliko nižja, tj. 10,4 %.

Večina držav članic EU je poročala o podobnih vzorcih: med gospodinjstvi brez vzdrževanih otrok so bila največjemu tveganju revščine izpostavljena samska gospodinjstva v vseh državah članicah, razen na Malti, kjer je bila stopnja tveganja revščine višja pri gospodinjstvih z dvema odraslima, pri čemer je bila vsaj ena oseba stara vsaj 65 let; podobno stanje, kot je bilo opaženo na Malti, je bilo ugotovljeno tudi v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, razen da je bilo med tremi analiziranimi tipi gospodinjstev za samska gospodinjstva ugotovljeno najmanjše tveganje. Stopnja tveganja revščine je bila pri gospodinjstvih z dvema odraslima, pri čemer je bila vsaj ena oseba stara vsaj 65 let, na splošno nižja kot stopnja v širši kategoriji vseh gospodinjstev z dvema ali več odraslimi, čeprav to ni veljalo za Ciper, Estonijo, Avstrijo, Združeno kraljestvo, Belgijo, Latvijo, Hrvaško, Bolgarijo in Malto.

Kar zadeva gospodinjstva z vzdrževanimi otroki (glej Sliko 4), je bila najvišja stopnja tveganja revščine v EU-28 zajeta pri samskih gospodinjstvih z vzdrževanimi otroki, saj skoraj tretjino teh (33,7 %) ogroža revščina. Če primerjamo stopnje pri gospodinjstvih z dvema odraslima, je bila pri tistih s samo enim vzdrževanim otrokom (12,9 %) zajeta približno za polovico nižja stopnja kot pri gospodinjstvih s tremi ali več vzdrževanimi otroki (27,1 %). Vse države članice EU so poročale, da so bila med tremi tipi gospodinjstev, prikazanimi na Sliki 4, gospodinjstva z dvema odraslima in enim otrokom izpostavljena najmanjšemu tveganju revščine; opozoriti je treba, da je bilo na Islandiji najmanjše tveganje revščine zajeto pri gospodinjstvih z dvema odraslima in tremi ali več vzdrževanimi otroki. Večina držav članic je poročala tudi, da je bila stopnja tveganja revščine najvišja pri samskih gospodinjstvih z vzdrževanimi otroki, čeprav je bilo več izjem, pri katerih je bila stopnja višja pri gospodinjstvih z dvema odraslima in tremi ali več otroki, in sicer predvsem v Bolgariji in Romuniji, v manjšem obsegu pa v Španiji, na Portugalskem, Slovaškem, v Italiji, na Poljskem in Hrvaškem; takšno stanje je bilo zajeto tudi v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in Turčiji (podatki iz leta 2013) ter v manjšem obsegu v Švici (podatki za leto 2014) in Srbiji.

Za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti se lahko uporabijo ukrepi socialne zaščite. Eden od takih ukrepov je na primer izplačevanje nadomestil. Uspeh ukrepov socialne zaščite se lahko presoja na primer s primerjavo kazalnikov tveganja revščine pred socialnimi transferji in po njih (glej Sliko 5). Leta 2015 se je s socialnimi transferji stopnja tveganja revščine med prebivalstvom EU-28 zmanjšala s 26,0 % pred transferji na 17,3 % po njih, s čimer se je 8,7 % prebivalstva povzpelo nad prag revščine; brez socialnih transferjev bi tem ljudem grozila revščina. Če primerjamo stopnje tveganja revščine pred socialnimi transferji in po njih, je bil relativni učinek socialnih nadomestil majhen v Romuniji, Grčiji, Latviji, na Poljskem, v Italiji ter Turčiji (podatki za leto 2013) in nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji. Nasprotno pa so socialni transferji vsaj polovici vseh oseb, ki jim je grozila revščina na Irskem, Finskem in Danskem, omogočili, da so se dvignile nad prag revščine, kar je veljalo tudi na Norveškem in Islandiji.

Dohodkovna neenakost

Vlade, oblikovalci politik in družba nasploh se ne morejo učinkovito spoprijeti z revščino in socialno izključenostjo brez analize neenakosti v družbi, pa naj gre za ekonomske ali socialne neenakosti. Podatki o ekonomski neenakosti so zlasti pomembni za oceno relativne revščine, saj lahko porazdelitev gospodarskih virov neposredno vpliva na obseg in stopnjo revščine.

Leta 2015 so obstajale velike neenakosti v porazdelitvi dohodka: povprečje posameznih nacionalnih vrednosti držav članic EU, uteženo glede na število prebivalcev (glej Sliko 6), kaže, da je zgornjih 20 % prebivalstva (z najvišjim ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom) prejelo 5,2-krat toliko dohodka kot spodnjih 20 % (z najnižjim ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom). To razmerje se med državami članicami precej razlikuje, in sicer znaša od 3,5 na Slovaškem in Češkem do 6,0 ali več na Portugalskem, v Estoniji, Latviji, Grčiji, Španiji, Bolgariji in Litvi ter največ, 8,3, v Romuniji. Med državami nečlanicami, prikazanimi na Sliki 6 sta o zlasti nizkih razmerjih za neenakost porazdelitve dohodka poročali tudi Islandija (3,4) in Norveška (3,5), medtem ko sta bili razmerji v Turčiji (8,7, podatki za leto 2013) in Srbiji (9,0) višji kot v kateri koli od držav članic EU.

Za vprašanje neenakosti, ki jo občutijo številne družbene skupine, obstaja tudi politični interes. Posebna pozornost je namenjena starejšim, kar delno kaže vse večji delež prebivalcev EU, starih vsaj 65 let. Pokojninski sistemi lahko močno vplivajo na odpravljanje revščine med starejšimi. V zvezi s tem je zanimivo primerjati dohodke starejših z dohodki preostalega prebivalstva.

V EU-28 kot celoti je bila mediana dohodka ljudi v starosti 65 let in več leta 2015 enaka 93 % mediane dohodka prebivalstva, mlajšega od 65 let (glej Sliko 7). V šestih državah članicah EU (v Luksemburgu, Grčiji, Franciji, Španiji, na Madžarskem in v Romuniji) je bila mediana dohodka starejših enaka mediani dohodka oseb, mlajših od 65 let, ali večja od nje; to je veljalo tudi v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in Turčiji (podatki za leto 2013). V Italiji, na Poljskem, v Avstriji, na Portugalskem, na Slovaškem in v Sloveniji je mediana dohodka starejših znašala vsaj 90 % mediane dohodka oseb, mlajših od 65 let; enako je veljalo tudi za Norveško. Razmerja pod 80 % so bila zajeta v Belgiji, na Švedskem, Danskem, Malti, v Litvi, Bolgariji, Latviji in Estoniji; iz teh razmeroma majhnih deležev so lahko splošno razvidne pokojninske pravice.

Stopnja revščine, s katero se lahko številčno opredeli, kako revni so revni, se lahko izmeri z relativno mediano vrzeli tveganja revščine. V EU-28 je bila leta 2015 mediana dohodka oseb, ki jim je grozila revščina, v povprečju 24,8 % pod pragom revščine (glej Sliko 8); ta prag je določen na 60 % srednjega nacionalnega ekvivalentnega razpoložljivega dohodka vseh oseb. Med državami članicami EU je bila relativna mediana vrzeli tveganja revščine največja v Romuniji (38,2 %) in Španiji (33,8 %), o vrzeli nad 25,0 % pa so poročale tudi Grčija, Bolgarija, Italija, Portugalska, Slovaška, Hrvaška, Litva in Latvija. Vrzel je bila razmeroma velika tudi v Srbiji (37,6 %) in nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (33,1 %), v Turčiji pa je bila nad 25,0 % (podatki za leto 2013). Med državami članicami je bila najmanjša vrzel tveganja revščine opažena na Finskem (13,2 %), sledila pa ji je Francija (15,7 %).

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Leta 2003 je bil na podlagi prijateljskega dogovora med Eurostatom, šestimi državami članicami EU (Avstrijo, Belgijo, Dansko, Grčijo, Irsko in Luksemburgom) ter Norveško uveden projekt zbiranja statističnih podatkov EU o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC). Projekt EU-SILC je bil uveden za zagotavljanje osnovnih podatkov za kazalnike o dohodku in življenjskih pogojih, pri čemer je pravna podlaga za zbiranje podatkov Uredba (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta. Zbiranje teh statističnih podatkov se je leta 2004 uradno začelo v 15 državah članicah, leta 2005 pa je bilo razširjeno na vse ostale države članice EU-25 ter Islandijo in Norveško. Bolgarija in Turčija sta projekt EU-SILC začeli izvajati leta 2006, Romunija leta 2007, Švica leta 2008, Hrvaška pa je raziskovanje uvedla leta 2010 (podatki za Hrvaško za leto 2009 temeljijo na drugačnem viru podatkov, in sicer na anketi o porabi v gospodinjstvih (HBS)). Podatki za nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo so na voljo od leta 2010, za Srbijo pa od leta 2013. EU-SILC zajema presečno in vzdolžno razsežnost.

Razpoložljivi dohodek gospodinjstva se določi tako, da se seštejejo vsi denarni dohodki vseh članov gospodinjstva iz katerega koli vira (vključno z dohodki iz dela in naložb ter socialnimi prejemki), prištejejo dohodki na ravni gospodinjstva ter odštejejo davki in plačani socialni prispevki. Zaradi upoštevanja razlik v velikosti in sestavi gospodinjstva se rezultat deli s številom „enakovrednih odraslih“ na podlagi standardne (ekvivalenčne) lestvice, t. i. „prilagojene lestvice OECD“, v skladu s katero se prvemu odraslemu v gospodinjstvu pripiše utež 1,0, vsakemu nadaljnjemu članu gospodinjstva, staremu 14 let ali več, utež 0,5, vsakemu članu gospodinjstva, mlajšemu od 14 let, pa utež 0,3. Rezultat se imenuje ekvivalentni razpoložljivi dohodek in se pripiše vsakemu članu gospodinjstva. Za določitev kazalnikov revščine se ekvivalentni razpoložljivi dohodek izračuna iz skupnega razpoložljivega dohodka gospodinjstva, pri čemer se ta deli z ekvivalentno velikostjo gospodinjstva; za vse osebe v gospodinjstvu se tako šteje, da imajo enak ekvivalentni dohodek.

Referenčno dohodkovno obdobje je določeno 12-mesečno obdobje (npr. predhodno koledarsko ali davčno leto) za vse države razen Združenega kraljestva, pri katerem je referenčno dohodkovno obdobje tekoče leto raziskovanja, in Irske, pri kateri je raziskovanje neprekinjeno in se podatki o dohodku zbirajo 12 mesecev pred raziskovanjem.

Stopnja tveganja revščine je opredeljena kot delež ljudi z ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom, ki je pod pragom tveganja revščine (izraženim v standardih kupne moči (SKM)), ki je določen na 60 % srednjega nacionalnega ekvivalentnega razpoložljivega dohodka. V skladu s sklepi Evropskega sveta se stopnja tveganja revščine določi glede na razmere v posamezni državi članici EU in ne s skupnim pragom. Ta stopnja tveganja revščine se lahko izrazi pred socialnimi transferji ali po njih, pri čemer se z razliko meri hipotetični učinek nacionalnih socialnih transferjev na zmanjševanje tveganja revščine. Starostne, družinske in vdovske pokojnine veljajo za dohodek pred transferji in ne za socialne transferje. Na voljo so različne analize tega kazalnika, na primer glede na starost, spol, zaposlitveni status, tip gospodinjstva ali stopnjo izobrazbe. Opozoriti je treba, da kazalnik ne meri premoženja, temveč je relativno merilo nizkega kratkoročnega dohodka (v primerjavi z drugimi ljudmi v isti državi), ki ne pomeni nujno nizkega življenjskega standarda. Agregat za EU-28 je povprečje posameznih nacionalnih vrednosti, uteženo glede na število prebivalcev.

Ozadje

V okviru Evropskega sveta v Laeknu decembra 2001 so evropski voditelji držav in vlad potrdili prvi sklop skupnih statističnih kazalnikov za socialno izključenost in revščino, ki ga podskupina za kazalnike pri Odboru za socialno zaščito stalno izboljšuje. Ti kazalniki so bistveni element odprte metode koordinacije za spremljanje napredka držav članic EU pri zmanjševanju revščine in socialne izključenosti.

EU-SILC je referenčni vir statističnih podatkov EU o dohodkih in življenjskih pogojih ter zlasti kazalnikov o socialni vključenosti. V okviru strategije Evropa 2020 je Evropski svet junija 2010 sprejel krovni cilj za socialno vključenost, po katerem bi se moralo število ljudi v EU, ki jih ogrožata revščina ali socialna izključenost, do leta 2020 zmanjšati za vsaj 20 milijonov v primerjavi z letom 2008. EU-SILC je vir za spremljanje napredka pri doseganju tega krovnega cilja, ki se meri s kazalnikom, ki zajema stopnjo tveganja revščine, stopnjo hude materialne prikrajšanosti ter delež ljudi, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko intenzivnostjo dela – več informacij v članku o statistiki socialne vključenosti.

Glej tudi

Children at risk of poverty or social exclusion (v angleščini)
Housing conditions (v angleščini)
Stanovanjska statistika
People at risk of poverty or social exclusion (v angleščini)
Social inclusion statistics (v angleščini)

Druge informacije Eurostata

Objave

Statistical books

Living conditions in Europe — 2014 edition izdaja iz leta 2014 (v angleščini)
European social statistics — 2013 edition izdaja iz leta 2013 (v angleščini)
Income and living conditions in Europe — 2010 edition izdaja iz leta 2010 (v angleščini)
Combating poverty and social exclusion. A statistical portrait of the European Union 2010 (v angleščini)
The life of women and men in Europe — A statistical portrait (v angleščini)

Sporočila za javnost

The share of persons at risk of poverty or social exclusion in the EU back to its pre-crisis level (v angleščini)
The risk of poverty or social exclusion affected 1 in 4 persons in the EU in 2014 (v angleščini)
More than 120 million persons at risk of poverty or social exclusion in 2013 (v angleščini)

Statistics in focus

Income inequality: nearly 40 per cent of total income goes to people belonging to highest (fifth) quintile – Statistics in focus 12/2014 (v angleščini)
Is the likelihood of poverty inherited? – Statistics in focus 27/2013 (v angleščini)
Living standards falling in most Member States – Statistics in focus 8/2013 (v angleščini)
Children were the age group at the highest risk of poverty or social exclusion in 2011 – Statistics in focus 4/2013 (v angleščini)
In 2009 a 6.5 % rise in per capita social protection expenditure matched a 6.1 % drop in EU-27 GDP – Statistics in focus 14/2012 (v angleščini)
23 % of EU citizens were at risk of poverty or social exclusion in 2010 – Statistics in focus 9/2012 (v angleščini)

Glavne tabele

Income and living conditions (t_ilc) (v angleščini)

Podatkovna zbirka

Income and living conditions (ilc) (v angleščini), glej:

Income distribution and monetary poverty (ilc_ip) (v angleščini)

Monetary poverty (ilc_li) (v angleščini)

Monetary poverty for elderly people (ilc_pn) (v angleščini)

In-work poverty (ilc_iw) (v angleščini)

Distribution of income (ilc_di) (v angleščini)

Druge informacije

Uredba (ES) št. 1177/2003 z dne 16. junija 2003 o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC)
Uredba (ES) št. 1553/2005 z dne 7. septembra 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 1177/2003 o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC)
Uredba (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih […] statistike […] zaradi pristopa Bolgarije in Romunije

Zunanje povezave

Employment and social analysis (v angleščini), glej:
- European Commission — Directorate-General for Employment, Social Affairs & Inclusion — Employment and Social Development in Europe (2016) (v angleščini)
- European Commission — Directorate-General for Employment, Social Affairs & Inclusion — Employment and Social Development in Europe — Quarterly Review — Winter 2016 (v angleščini)
OECD — Better Life Initiative: Measuring Well-being and Progress (v angleščini)