Archive:Statistika turizma
- Podatki, pridobljeni decembra 2017. Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka. Predvidena posodobitev članka: marca 2019.
Vir: Eurostat (tour_cap_nat) in (tour_occ_ninat)
.png)
(indeks 2005=100)
Vir: Eurostat (tour_occ_ninat)
.png)
(milijonov prenočitev nerezidentov v zadevni državi)
Vir: Eurostat (tour_occ_ninat)
.png)
(% vseh prenočitev v turističnih nastanitvah v EU-28)
Vir: Eurostat (tour_occ_ninat)
.png)
(število prenočitev rezidentov in nerezidentov v turističnih nastanitvenih zmogljivostih na prebivalca)
Vir: Eurostat (tour_occ_ninat)
.png)
(% prebivalstva, starega 15 let ali več)
Source: Eurostat (tour_dem_tttot)
,_2016.png)
Vir: Eurostat (tour_dem_tttot) in (tour_dem_totot)
.png)
(% prenočitev rezidentov EU-28 v tujini)
Vir: Eurostat (tour_dem_tntot)
.png)
(povprečje prenočitev v tujini na prebivalca, starega 15 let in več)
Vir: Eurostat (tour_dem_tntot) in (demo_pjanbroad)
Vir: Eurostat (bop_c6_q), (bop_eu6_q) in (nama_10_gdp)
Ta članek vsebuje informacije o najnovejši statistiki v zvezi s turizmom v Evropski uniji (EU). Turizem je v EU pomemben zaradi svojega gospodarskega in zaposlitvenega potenciala ter zaradi svojih družbenih in okoljskih vplivov. Statistika turizma se ne uporablja le za spremljanje politik EU na področju turizma, temveč tudi za spremljanje regionalne politike in politike trajnostnega razvoja.
Leta 2014 je bilo vsako deseto evropsko podjetje v evropskih nefinančnih sektorjih gospodarstva iz sektorja turizma. Ta 2,3 milijona podjetij je zaposlovalo 12,3 milijona oseb. Podjetja v sektorjih s turizmom povezanih dejavnosti so predstavljala 9,1 % vseh zaposlenih v nefinančnih sektorjih gospodarstva in 21,5 % zaposlenih v storitvenem sektorju. Delež sektorja turizma v okviru skupnih prihodkov in dodane vrednosti v stroških faktorjev je bil razmeroma nižji, pri čemer je sektor turizma predstavljal 3,7 % prihodkov in 5,6 % dodane vrednosti nefinančnih sektorjev gospodarstva.
Glavne statistične ugotovitve
Tretjina vseh ležišč v EU-28 je v Franciji in Italiji.
Ocenjuje se, da je bilo v EU-28 v letu 2016 dejavnih dobrih 608 tisoč turističnih nastanitvenih zmogljivosti in da je bilo skupaj na voljo več kot 31 milijonov ležišč (glej Tabelo 1). Skoraj tretjina (32,2 %) vseh ležišč v EU-28 je bila v samo dveh državah članicah EU, in sicer v Franciji (5,1 milijona ležišč ) in Italiji (4,9 milijona ležišč), sledile pa so jima Združeno kraljestvo, Španija in Nemčija.
V zadnjih letih število prenočitev v turističnih nastanitvenih zmogljivostih na splošno kaže naraščajoč trend (glej Sliko 1). Vendar je leta 2008 in 2009 zaradi finančne in gospodarske krize prišlo do krajšega upada števila prenočitev v turističnih nastanitvenih zmogljivostih: število turističnih prenočitev v EU-28 je leta 2008 upadlo za 0,6 %, leta 2009 pa še za 2,0 %. Leta 2010 pa se je število prenočitev začelo povečevati in leta 2016 doseglo vrh z 2,9 milijarde prenočitev, kar je 3,0 % več kot leta 2015.
Več kot polovica (55,7 %) vseh prenočitev nerezidentov v EU-28 je bilo v Španiji, Italiji, Franciji in Združenem kraljestvu.
Leta 2016 je bila Španija najpogostejša turistična destinacija nerezidentov (ljudi, ki potujejo zunaj svoje države) v EU z 295 milijoni prenočitev v turističnih nastanitvenih zmogljivostih oz. z 22,2 % celotne EU-28 (glej Sliko 2 in Sliko 3). Od teh 295 milijonov prenočitev v Španiji jih je več kot 7 od 10 skoncentriranih v treh regijah: na Kanarskih otokih, Balearskih otokih in v Kataloniji.
Štiri najbolj priljubljene destinacije v EU za nerezidente so bile Španija, Italija (199 milijonov prenočitev), Francija (124 milijonov prenočitev) in Združeno kraljestvo (119 milijonov prenočitev, ocena na podlagi mesečnih podatkov za leto 2016), v katerih je bila opravljena več kot polovica (55,7 %) vseh prenočitev nerezidentov v EU-28. Najmanj priljubljene destinacije so bile Luksemburg in Latvija; pri razlagi vrednosti je treba upoštevati učinek velikosti teh držav članic.
Število prenočitev (rezidentov in nerezidentov) se lažje razume, če se primerja z velikostjo vsake države v smislu števila prebivalcev, pri čemer se upošteva kazalnik intenzivnosti turizma. Po tem merilu so bile sredozemske otoške destinacije Malta, Hrvaška in Ciper ter alpsko-urbana destinacija Avstrija leta 2016 najbolj priljubljene turistične destinacije v EU-28 (glej Sliko 4). Po tem merilu intenzivnosti turizma sta bili priljubljeni destinaciji tudi Islandija in Črna gora.
62 % rezidentov EU je sodelovalo v turizmu in opravilo 1,2 milijarde potovanj.
Ocenjuje se, da je v letu 2016 62,1 % prebivalstva EU-28, starega 15 let ali več, sodelovalo v turizmu iz osebnih razlogov, kar pomeni, da so med letom opravili vsaj eno turistično potovanje iz osebnih razlogov. Tudi tu lahko opazimo velike razlike med državami članicami EU, saj se je stopnja sodelovanja gibala med 23,7 % v Romuniji do 88,9 % na Finskem (glej Tabelo 5).
Po ocenah so rezidenti (stari 15 let in več) iz EU-28 v letu 2016 opravili 1,2 milijarde turističnih potovanj iz zasebnih ali poslovnih razlogov. Večino (58,0 %) skupnega števila opravljenih potovanj so predstavljala krajša potovanja z eno do tremi nočitvami (glej Tabelo 2). Tri četrtine (74,4 %) vseh potovanj je bilo opravljenih znotraj države, ostala pa v tujino.
V nekaterih državah članicah EU so turistična potovanja v tujino v letu 2016 predstavljala več kot polovico vseh turističnih potovanj; tako je bilo v Luksemburgu, Belgiji, na Malti in v Sloveniji (ter v Švici). Rezidenti Romunije in Španije pa so v tujino opravili manj kot 10 % počitniških potovanj. Kaže, da na te podatke vplivata velikost držav članic in njihov geografski položaj (manjše in severnejše države so poročale o večji nagnjenosti rezidentov k potovanjem v tujino).
Rezidenti EU so raje potovali v poletnih mesecih, saj je bilo skoraj eno od štirih potovanj opravljenih v juliju ali avgustu.
Rezidenti Nemčije in Združenega kraljestva so opravili več kot polovico vseh prenočitev rezidentov EU-28 v tujini.
Po ocenah so rezidenti EU-28 v letu 2016 opravili 2,6 milijarde prenočitev na turističnih potovanjih v tujini (glej Sliko 6). Nemški rezidenti so leta 2016 opravili 771 milijonov prenočitev na potovanjih v tujini, rezidenti Združenega kraljestva pa so v tujini prenočili 564 milijonov krat (podatki o Združenem kraljestvu so za leto 2013); rezidenti teh dveh držav članic EU so skupaj opravili več kot polovico (51,3 %) vseh prenočitev rezidentov EU-28 v tujini.
Ob upoštevanju velikosti države glede na prebivalstvo je bil Luksemburg država članica z rezidenti z največ prenočitvami v tujini na prebivalca (v letu 2016 povprečno 22,3 prenočitve), sledil pa je Ciper (18,7 prenočitve). Na drugem koncu lestvice pa so rezidenti Romunije, Bolgarije in Grčije v letu 2016 povprečno manj kot enkrat prenočili v tujini (glej Sliko 7).
Na mednarodnih potovanjih so največ zapravili Nemci.
Gospodarski pomen mednarodnega turizma se lahko izmeri tako, da se primerja razmerje med prihodki od mednarodnih potovanj in BDP. Navedeni podatki izvirajo iz statistike plačilne bilance ter vključujejo poslovna potovanja in potovanja v prostem času. Leta 2016 je bilo razmerje med prihodki od potovanj in BDP v državah članicah EU najvišje na Hrvaškem (18,6 %), Cipru (13,7 %) in Malti (13,2 %), kar potrjuje pomen turizma v teh državah (glej Tabelo 3). V absolutnih vrednostih so imeli v letu 2016 najvišje prihodke od mednarodnih potovanj Španija (54,7 milijarde EUR), Francija (38,3 milijarde EUR) in Združeno kraljestvo (37,4 milijarde EUR), ki sta jim sledili Italija (36,4 milijarde EUR) in Nemčija (33,8 milijarde EUR).
Nemčija je leta 2016 zajela najvišjo raven izdatkov za mednarodna potovanja v skupni vrednosti 72,1 milijarde EUR. Sledila sta ji Združeno kraljestvo (58,4 milijarde EUR) in Francija (36,5 milijarde EUR).
V letu 2016 je bila Španija država članica EU z najvišjimi neto prihodki od potovanj (37,2 milijarde EUR), največji primanjkljaj pa je zajela Nemčija (–38,3 milijarde EUR).
Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov
V statističnem okviru turizem pomeni dejavnost obiskovalcev na potovanju na destinacije zunaj njihovega običajnega okolja, ki ne traja dlje od enega leta. Glavni razlog za potovanje je lahko različen: lahko gre za poslovno potovanje ali potovanje iz osebnih razlogov, ki pa ne sme vključevati zaposlitve pri rezidentu, v gospodinjstvu ali podjetju v obiskanem kraju.
Julija 2011 sta Evropski parlament in Svet Evropske unije sprejela novo Uredbo št. 692/2011 o evropski statistiki turizma in razveljavitvi Direktive Sveta 95/57/ES. Veljati je začela za referenčno leto 2012 in od držav članic EU zahteva predložitev rednega sklopa primerljivih statistik turizma.
Statistika turizma v EU ima dva poglavitna sestavna dela: statistiko, povezano z zmogljivostjo in zasedenostjo skupinskih turističnih nastanitev, ter statistiko, povezano s turističnim povpraševanjem. V večini držav članic EU nastaja prva z vprašalniki, ki jih izpolnjujejo turistične nastanitvene zmogljivosti, podatki za drugo pa se v glavnem zbirajo z vprašalniki za potnike na mejnih prehodih ali s pomočjo anket v gospodinjstvih.
Statistika skupinskih turističnih nastanitvenih zmogljivosti vključuje število obratov, sob in ležišč. Statistika se pripravlja enkrat letno in je razdeljena glede na vrsto nastanitve ali po regijah. Statistika zasedenosti skupinskih turističnih nastanitev se nanaša na število prihodov (v obrate turističnih nastanitvenih zmogljivosti) in število prenočitev rezidentov in nerezidentov glede na vrsto nastanitve ali regijo. Na voljo so letne in mesečne statistične serije. Poleg tega pa se pripravlja tudi statistika (zasedenosti) sob in ležišč.
Zbirajo se tudi statistični podatki o turističnem povpraševanju glede na število turističnih potovanj (in število prenočitev na navedenih potovanjih), ki je razdeljeno glede na:
- državo destinacije,
- namen,
- dolžino bivanja,
- vrsto nastanitve,
- mesec odhoda,
- način prevoza,
- izdatke.
Podatki se analizirajo tudi glede na sociodemografske značilnosti turista:
- spol,
- starostno skupino,
- stopnjo dosežene izobrazbe (neobvezno),
- dohodek gospodinjstva (neobvezno),
- status aktivnosti (neobvezno).
Do leta 2013 je bila statistika turizma omejena na vsaj eno prenočitev; od referenčnega leta 2014 naprej uradna evropska statistika vključuje tudi enodnevne obiske v tujini. Ti podatki bodo kmalu analizirani v novem članku Statistics Explained.
Pri preučevanju turizma se lahko uporabljajo tudi podatki iz drugih uradnih virov. Te statistike zajemajo:
- strukturno statistiko podjetij in kratkoročno poslovno statistiko, ki se lahko uporabita kot dodatni vir informacij o turističnih tokovih in gospodarski uspešnosti nekaterih sektorjev, povezanih s turizmom;
- podatke o zaposlitvi v sektorju turističnih nastanitev iz ankete o delovni sili, ki so razčlenjeni po delovnem času (polnem ali skrajšanem), delovnem statusu, starosti, ravni izobrazbe, spolu, trajanju dela ali delovni dobi pri istem delodajalcu (letni in četrtletni podatki);
- podatke o osebnih prihodkih in izdatkih, povezanih s potovanji, iz plačilne bilance;
- prometno statistiko (kot je letalski prevoz potnikov).
Ozadje
Po podatkih iz publikacije Svetovne turistične organizacije Združenih narodov (UNWTO) z naslovom „Tourism highlights“ (v angleščini), je EU pomembna turistična destinacija, saj je bilo kar pet njenih držav članic med 10 najbolj priljubljenimi destinacijami na svetu v letu 2015. Turizem lahko prispeva k zaposlenosti in gospodarski rasti ter razvoju na podeželskih, obrobnih in manj razvitih območjih. Te značilnosti usmerjajo povpraševanje po zanesljivi in usklajeni statistiki na tem področju ter na širših področjih regionalne politike in politike trajnostnega razvoja.
Turizem lahko pomembno vpliva na razvoj evropskih regij. Infrastruktura, ustvarjena za turizem, prispeva k lokalnemu razvoju, delovna mesta, ki so ustvarjena ali se ohranjajo s tem namenom, pa lahko pomagajo preprečevati nazadovanje industrije in podeželja. Trajnostni turizem vključuje ohranjanje in krepitev kulturne in naravne dediščine na različnih področjih, ki segajo vse od umetnosti do krajevne gastronomije in ohranjanja biotske raznovrstnosti.
Leta 2006 je Evropska komisija sprejela sporočilo z naslovom „Obnovljena turistična politika EU – na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem“ (COM(2006) 134 final). Dokument je obravnaval vrsto težav, ki bodo oblikovale turizem v prihodnjih letih, vključno s staranjem evropskega prebivalstva, vse močnejšo zunanjo konkurenco, povpraševanjem potrošnikov po bolj usmerjenem turizmu in potrebo po razvoju trajnejših in okolju prijaznejših praks v turizmu. V njem je bilo navedeno, da bi bolj konkurenčna turistična ponudba in trajnostne destinacije pripomogle k večjemu zadovoljstvu turistov in zagotovitvi položaja Evrope kot najpomembnejše svetovne turistične destinacije. Oktobra 2007 je sledilo novo sporočilo z naslovom „Program za trajnostni in konkurenčni evropski turizem“ (COM(2007) 621 final), v katerem je Komisija predlagala ukrepe v zvezi s trajnostnim upravljanjem destinacij, vključitvijo vprašanj trajnosti podjetij in ozaveščanjem turistov glede vprašanj trajnosti.
Lizbonska pogodba priznava pomembnost turizma, opredeljuje posebno pristojnost EU na tem področju in dovoljuje sprejemanje odločitev s kvalificirano večino. Eden od členov Pogodbe določa, naj EU „dopolnjuje dejavnost držav članic na področju turizma, zlasti s spodbujanjem konkurenčnosti podjetij Unije na tem področju“. Junija 2010 je Evropska komisija sprejela sporočilo„Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike“ (COM(2010) 352 final). V njem si prizadeva spodbuditi usklajen pristop k pobudam, povezanim s turizmom, ter opredeljuje nov okvir delovanja za povečanje konkurenčnosti turizma in njegove zmožnosti za trajnostni razvoj. Za dosego teh ciljev je predlagala več evropskih in mednarodnih pobud, vključno s pripravo socialno-gospodarske baze znanja s področja turizma.
Glej tudi
- Vsi članki o statistiki turizma (v angleščini)
- Tourism statistics at regional level (v angleščini)
- Tourism trips of Europeans (spletna objava) (v angleščini)
Druge informacije Eurostata
Objave
- Recent Eurostat publications on tourism (v angleščini)
Glavne tabele
- Tourism (t_tour) (v angleščini)
Podatkovna zbirka
- Tourism (tour) (v angleščini)
Posebni razdelek
- Tourism (v angleščini)
Metodologija/Metapodatki
- Annual data on trips of EU residents (ESMS metadata file — tour_dem_esms) (v angleščini)
- Capacity and occupancy of tourist accommodation establishments (ESMS metadata file — tour_occ_esms) (v angleščini)
- Methodological manual for tourism statistics (v angleščini)
Izvorni podatki za tabele in slike (MS Excel)
Tourism statistics: tables and figures (v angleščini)
Druge informacije
- Program za trajnostni in konkurenčni evropski turizem (Sporočilo Evropske komisije, oktober 2007)
- Projects and studies, glej Methodology for tourism statistics and Tourism Satellite Accounts (TSA) (v angleščini)
Zunanje povezave
- European Commission — Directorate-General (DG) for Internal Market, Industry, Entrepreneurship and SMEs — Tourism (v angleščini)