Statistics Explained

Archive:Statistični podatki o digitalnem gospodarstvu in družbi – gospodinjstva in posamezniki

Revision as of 08:59, 29 August 2017 by EXT-A-Redpath (talk | contribs)
Podatki pridobljeni februarja 2017. Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka. Predvidena posodobitev članka: maja 2018.
Slika 1: Dostop do interneta in širokopasovne internetne povezave v gospodinjstvih, EU-28, 2007–2016
(% vseh gospodinjstev)
Vir: Eurostat (isoc_ci_in_h) in (isoc_ci_it_h)
Slika 2: Dostop gospodinjstev do interneta, 2011 in 2016
(% vseh gospodinjstev)
Vir: Eurostat (isoc_ci_in_h)
Slika 3: Dostop gospodinjstev do interneta glede na stopnjo urbanizacije, 2016
(% vseh gospodinjstev)
Vir: Eurostat (isoc_ci_in_h)
Slika 4: Pogostost uporabe interneta, 2016
(% posameznikov, starih od 16 do 74 let)
Vir: Eurostat (isoc_ci_ifp_iu) in (isoc_ci_ifp_fu)
Slika 5: Posamezniki, ki so za dostop do interneta zunaj doma ali delovnega mesta uporabili prenosni računalnik ali dlančnik, 2012 in 2016
(% posameznikov, starih od 16 do 74 let)
Vir: Eurostat (isoc_ci_im_i)
Slika 6: Posamezniki, ki so internet uporabljali za sodelovanje v družabnih omrežjih, 2016
(% posameznikov, starih od 16 do 74 let)
Vir: Eurostat (isoc_bde15cua)
Slika 7: Posamezniki, ki prek interneta niso predložili nobenih osebnih podatkov, 2016
(% posameznikov, ki so uporabljali internet v zadnjem letu)
Vir: Eurostat (isoc_cisci_prv)
Slika 8: Uporaba piškotkov in nastavitve spletnega brskalnika, 2016
(% posameznikov, ki so uporabljali internet v zadnjem letu)
Vir: Eurostat (isoc_cisci_prv)
Slika 9: Posamezniki, ki so v 12 mesecih pred raziskovanjem naročili blago ali storitve prek spleta za zasebno rabo, 2012 in 2016
(% posameznikov, starih od 16 do 74 let)
Vir: Eurostat (isoc_ec_ibuy)

V tem članku so predstavljeni najnovejši statistični podatki o več različnih vidikih informacijske družbe (v angleščini) v Evropski uniji (EU), pri čemer je poudarek na razpoložljivosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ter njihovi uporabi pri posameznikih in v gospodinjstvih. Razvoj informacijske družbe velja za bistven za izpolnjevanje zahtev družbe in gospodarstva EU.

Informacijske in komunikacijske tehnologije na veliko načinov vplivajo na vsakodnevno življenje ljudi v službi in doma, na primer pri komuniciranju ali spletnih nakupih blaga ali storitev. Politike EU segajo od urejanja celotnih področij, kot je e-trgovanje, do prizadevanja za varstvo posameznikove zasebnosti.

Glavne statistične ugotovitve

Dostop do interneta

IKT so po dosegljivosti in ceni postale splošno dostopne širši javnosti. Prag je bil presežen leta 2007, ko je večina (55 %) gospodinjstev v EU-28 imela dostop do interneta. Ta delež se je še naprej večal in leta 2012 presegel tri četrtine, leta 2014 pa štiri petine. Leta 2016 se je delež gospodinjstev v EU-28 z dostopom do interneta v primerjavi z letom 2015 povečal še za dodatni 2 odstotni točki, tako da je znašal 85 %, kar je 30 odstotnih točk več kot leta 2007.

Razširjen in cenovno dosegljiv širokopasovni dostop je eden od načinov za spodbujanje na znanju temelječe informirane družbe. V vseh državah članicah EU je bil širokopasovni internet daleč najbolj razširjena oblika internetnega dostopa, ki ga je leta 2016 uporabljalo 83 % gospodinjstev v EU-28, kar je približno dvakrat več kot leta 2007 (42 %) – glej Sliko 1.

Največji delež (97 %) gospodinjstev z dostopom do interneta leta 2016 je bil zajet v Luksemburgu in na Nizozemskem (glej Sliko 2), medtem ko tudi podatki za Dansko, Švedsko, Združeno kraljestvo, Nemčijo in Finsko kažejo, da je imelo leta 2016 dostop do interneta več kot devet od desetih gospodinjstev. Najnižja stopnja dostopa do interneta med državami članicami EU je bila zabeležena v Bolgariji (64 %). Vendar so Bolgarija ter Španija in Grčija zajele hitro povečevanje deleža gospodinjstev z dostopom do interneta, in sicer za 19 odstotnih točk med letoma 2011 in 2016, kar je bilo največje povečanje med državami članicami EU (razen Romunije, ki je sporočila prekinitev serije), čeprav ga je Turčija presegla, ko je med letoma 2012 in 2016 zajela povečanje za 29 odstotnih točk. Po pričakovanjih so bila razmeroma majhna povečanja zabeležena v več državah članicah, v katerih je bil dostop gospodinjstev do interneta že skoraj zasičen, kot so Švedska, Nizozemska, Danska in Luksemburg; enako je veljalo tudi za Norveško in Islandijo (v zvezi s katerima so najnovejši podatki iz leta 2014). Nasprotno pa je Slovenija poročala o četrtem najmanjšem povečanju med letoma 2011 in 2016 (5 odstotnih točk), čeprav je imela razmeroma majhen delež dostopa do interneta (78 % leta 2016).

Slika 3 kaže, da v EU-28 z vidika dostopa do interneta obstajajo nekatere razlike med podeželskimi in mestnimi območji. Medtem ko so bile ravni dostopa gospodinjstev v velikih mestih ter mestih in predmestjih razmeroma visoke – 88 % v velikih mestih ter 86 % v mestih in predmestjih – je bila raven dostopa do interneta na podeželju nekoliko nižja (80 %). V 21 državah članicah EU je bil delež gospodinjstev z dostopom do interneta na podeželju manjši kot pri enakem deležu gospodinjstev v velikih mestih, mestih in predmestjih. Razlike med podeželjem in drugima dvema vrstama območij so bile zlasti velike v Grčiji, na Portugalskem, v Bolgariji, Romuniji, na Madžarskem in v Litvi. Čeprav je bil v Estoniji in Latviji delež gospodinjstev z dostopom do interneta večji v velikih mestih, ni bilo razlik med deležem gospodinjstev z dostopom do interneta v mestih in predmestjih ter deležem teh gospodinjstev na podeželju. V Luksemburgu, Belgiji in Združenem kraljestvu je bilo stanje nasprotno od splošnega vzorca, saj je bil delež gospodinjstev z dostopom do interneta na podeželju večji kot v velikih mestih, mestih in predmestjih. Na Nizozemskem in Danskem so bili za vse tri vrste območij zabeleženi razmeroma veliki deleži.

Uporaba interneta

Na začetku leta 2016 je internet uporabljalo (vsaj enkrat v treh mesecih pred datumom raziskovanja) več kot štiri petine (82 %) vseh posameznikov v EU-28, starih od 16 do 74 let. Internet je uporabljalo vsaj devet od desetih posameznikov na Danskem, v Luksemburgu, Združenem kraljestvu, na Finskem, Nizozemskem, Švedskem in v Nemčiji. V primerjavi s tem sta ga uporabljali nekoliko več kot dve tretjini vseh posameznikov, starih od 16 do 74 let, na Portugalskem (70 %), v Grčiji in Italiji (v obeh 69 %), v Romuniji in Bolgariji pa je ta delež znašal 60 % oziroma 59 %.

Delež prebivalcev EU-28, ki niso nikoli uporabili interneta, je leta 2016 znašal 14 % (2 odstotni točki manj kot leto prej), pri čemer je leta 2007 znašal 37 %, leta 2011 pa 24 %.

Leta 2016 sta več kot dve tretjini (71 %) posameznikov v EU-28 dostopali do interneta vsak dan (glej Sliko 4), dodatnih 8 % pa ga je uporabljalo vsaj enkrat na teden (vendar ne vsak dan). Tako je bilo 79 % posameznikov rednih uporabnikov interneta (vsaj enkrat na teden). Delež dnevnih uporabnikov med uporabniki interneta (ki so internet uporabljali v preteklih treh mesecih) v EU-28 je v povprečju znašal 87 % in je med državami članicami EU znašal od 71 % v Romuniji, 78 % na Poljskem in 79 % na Češkem do 92 % na Danskem, 93 % na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu, 95 % v Luksemburgu in 96 % v Italiji. Tudi Norveška (95 %) in Islandija (95 %, podatki za leto 2014) sta poročali o velikem deležu dnevnih uporabnikov interneta med vsemi uporabniki interneta.

Slika 5 kaže uporabo mobilnega interneta, povedano drugače, uporabo interneta na prenosnem računalniku ali dlančniku prek mobilne ali brezžične povezave zunaj doma ali delovnega mesta. Na sliki se primerjajo podatki za leto 2012, ko je v EU-28 36 % posameznikov, starih od 16 do 74 let, uporabljalo mobilno napravo za povezavo z internetom, s podatki za leto 2016, ko se je ta delež povečal na 59 %. Najpogostejše mobilne naprave za povezavo z internetom so bile mobilni ali pametni telefoni, prenosni računalniki in tablični računalniki.

Na Danskem, v Združenem kraljestvu, na Švedskem, v Luksemburgu, na Nizozemskem in Finskem je bil leta 2016 zabeležen največji delež uporabe mobilnega interneta, ki ga je uporabljalo več kot tri četrtine posameznikov, starih od 16 do 74 let, pri čemer je bila na prvem mestu Danska z 82 %; na Norveškem je bil zajet podoben delež (80 %). V primerjavi s tem je v Latviji, Grčiji, Bolgariji, Litvi in Romuniji manj kot polovica posameznikov uporabljala internet zunaj doma ali delovnega mesta, na Poljskem in v Italiji pa je ta delež znašal samo 32 % oziroma 29 %.

Ena od najpogostejših spletnih dejavnosti v EU-28 leta 2016 je bila sodelovanje v družabnih omrežjih, glej Sliko 6. Več kot polovica (52 %) posameznikov, starih od 16 do 74 let, je internet uporabljala za družabna omrežja, na primer Facebook ali Twitter.

Strani družabnih omrežij sta uporabljali približno dve tretjini (66–70 %) ljudi na Madžarskem, v Luksemburgu, Združenem kraljestvu, Belgiji in na Švedskem ter 74 % na Danskem, 76 % na Norveškem in 83 % na Islandiji (podatki za leto 2014). Na drugi strani lestvice so v dveh državah članicah EU take strani uporabljale največ štiri od desetih oseb, in sicer v Franciji (40 %) in Sloveniji (38 %).

Zasebnost in varstvo osebne identitete

Opaziti je mogoče razlike med državami članicami EU v zvezi s tem, kako so uporabniki interneta leta 2016 nadzirali dostop do svojih osebnih podatkov na internetu. Več kot ena četrtina (28 %) uporabnikov interneta v EU-28 prek interneta ni predložila svojih osebnih podatkov, pri čemer je ta delež znašal od zgolj 8 % v Luksemburgu do polovice ali več v Bolgariji, na Portugalskem in v Romuniji (glej Sliko 7). Tako je več kot 70 % uporabnikov interneta v EU-28 prek spleta predložilo nekatere osebne podatke, pri čemer jih je veliko z različnimi ukrepi nadziralo dostop do teh osebnih podatkov na internetu. Skoraj polovica (46 %) vseh uporabnikov interneta je zavrnila uporabo osebnih podatkov za oglaševanje, dve petini (40 %) pa sta omejili dostop do profila ali vsebine na straneh družabnih omrežij. Poleg tega je več kot tretjina (37 %) uporabnikov interneta pred predložitvijo osebnih podatkov prebrala izjavo o varstvu osebnih podatkov, nekaj manj kot tretjina (31 %) pa je omejila dostop do svoje geografske lokacije.

Leta 2016 je 71 % oseb v EU-28, ki so stare od 16 do 74 let in so porabljale internet v preteklih 12 mesecih, vedelo, da piškotki omogočajo sledenje ljudem na internetu. Seznanjenost s tem je bila nekoliko večja (74 %) med mlajšimi uporabniki (starimi od 16 do 24 let) in manjša (64 %) med starejšimi uporabniki (starimi od 55 do 74 let). Nekaj več kot tretjina (35 %) uporabnikov, starih od 16 do 74 let, je poročalo, da so spremenili nastavitve svojega internetnega brskalnika, da bi preprečili ali omejili uporabo piškotkov (glej Sliko 8).

Med državami članicami EU so bili s tem, da se piškotki lahko uporabijo za sledenje njihovim spletnim dejavnostim, najbolj seznanjeni uporabniki interneta na Nizozemskem (89 %), v Nemčiji in na Finskem (v obeh državah 85 %). Ta delež je bil velik tudi na Danskem (81 %), Hrvaškem (78 %), v Italiji (77 %), Luksemburgu in Avstriji (v obeh državah 76 %). Nasprotno pa je bila s tem seznanjena manj kot polovica uporabnikov interneta v Romuniji (38 %), Latviji (47 %) in na Cipru (48 %); nizka raven seznanjenosti je bila sporočena tudi za Turčijo in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (za obe državi 30 %). Delež uporabnikov interneta, ki so spremenili nastavitve svojega internetnega brskalnika, da bi preprečili ali omejili uporabo piškotkov, je presegal polovico (54 %) v le eni državi članici, tj. Luksemburgu. Nasprotno pa je to storila manj kot petina uporabnikov interneta na Češkem, v Romuniji, Bolgariji, na Cipru in v Latviji, pa tudi v Turčiji.

Naročanje ali kupovanje blaga in storitev

Delež posameznikov v EU-28, ki so stari od 16 do 74 let in so prek spleta naročili ali kupili blago ali storitve za zasebno uporabo, se je še naprej večal: leta 2016 je znašal 55 %, kar pomeni povečanje za 11 odstotnih točk v primerjavi z letom 2012 (glej Sliko 9). Približno tri četrtine posameznikov na Nizozemskem, v Nemčiji in na Švedskem je leta 2016 naročilo ali kupilo blago ali storitve prek interneta, ta delež pa je bil še večji v Luksemburgu (78 %), na Danskem (82 %) in v Združenem kraljestvu (83 %). Nasprotno pa je bil ta delež manjši od 30 % v Italiji in na Cipru, 17 % v Bolgariji in 12 % v Romuniji.

Največje povečanje deleža posameznikov, ki so med letoma 2012 in 2016 naročili ali kupili blago ali storitve prek interneta, je bilo opaženo na Češkem (15 odstotnih točk), pri čemer se ne upoštevajo štiri države članice EU (ki so sporočile prekinitev serije). Po pričakovanjih je bilo najmanjše povečanje (2 odstotni točki) zabeleženo na Finskem in Švedskem, kjer sta bila deleža posameznikov, ki so naročali ali kupovali blago ali storitve prek spleta, že razmeroma velika v primerjavi z drugimi državami članicami; enako velja za Norveško.

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Hitre tehnološke spremembe na področjih, povezanih z internetom in drugimi novimi aplikacijami IKT, pomenijo izzive za statistiko. Tako to področje doživlja precejšen razvoj, saj se statistična orodja prilagajajo novim zahtevam po podatkih. Dejansko se statistika na tem področju vsako leto ponovno ocenjuje, da bi zadovoljila potrebe uporabnikov in izražala hitrost sprememb.

Enak pristop je uporabljen v Eurostatovem raziskovanju o uporabi IKT v gospodinjstvih in pri posameznikih. To letno raziskovanje se uporablja kot merilo razvoja, ki temelji na IKT, tako da se spremlja razvoj glavnih spremenljivk skozi čas in natančno preučujejo drugi vidiki v določenih časovnih obdobjih. Na začetku so se raziskovanja osredotočala na vprašanja dostopa in povezljivosti, pozneje pa so bile vključene še številne teme (npr. e-uprava in e-trgovanje) ter družbenoekonomske analize (kot so regionalna raznovrstnost, specifičnost spola, razlike v starosti, izobrazbi in zaposlenosti). Tudi obseg raziskovanja se glede na različne tehnologije prilagaja, tako da pokriva nove skupine izdelkov in sredstev za zagotavljanje komunikacijskih tehnologij končnim uporabnikom.

Referenčno obdobje raziskovanja o uporabi IKT v gospodinjstvih in pri posameznikih je prvo četrtletje vsakega leta; v večini držav članic se raziskava izvede v drugem četrtletju. V raziskovanje iz leta 2016 je bil vključen modul o zasebnosti in varstvu osebne identitete.

Področje veljavnosti in opredelitev pojmov

Raziskovanje o gospodinjstvih zajema gospodinjstva z vsaj enim članom v starostni skupini od 16 do 74 let. Dostop do interneta v gospodinjstvih se nanaša na delež gospodinjstev, ki imajo dostop do interneta, tako da bi vsak član gospodinjstva lahko uporabljal internet doma, če bi to želel, čeprav le za pošiljanje elektronske pošte.

Uporabniki interneta so opredeljeni kot vsi posamezniki, ki so stari od 16 do 74 let in so uporabili internet v treh mesecih pred raziskovanjem. Redni uporabniki interneta so posamezniki, ki so v treh mesecih pred raziskovanjem uporabljali internet v povprečju vsaj enkrat tedensko.

Najpogosteje uporabljene žične tehnologije za dostop do interneta se delijo na širokopasovni in klicni dostop po navadni ali telefonski liniji ISDN. Širokopasovni dostop vključuje digitalne naročniške vode (DSL) in uporablja tehnologijo, ki prenaša podatke z veliko hitrostjo. Širokopasovne linije so opredeljene kot tiste, ki imajo večjo zmogljivost kot ISDN, kar pomeni vsaj 144 kbit/s. Priljubljene naprave za dostop do interneta doma vključujejo namizne in prenosne računalnike, vendar je v zadnjem času opaziti porast drugih tehnologij z dostopom do interneta.

Uporaba mobilnega interneta je opredeljena kot uporaba interneta zunaj doma ali delovnega mesta s prenosnimi računalniki ali dlančniki prek mobilnih telefonskih omrežij ali brezžičnih povezav.

Naročanje blaga in storitev s strani posameznikov se nanaša na 12-mesečno obdobje pred raziskovanjem in vključuje potrjene rezervacije prenočitev ali potovanj, nakup finančnih naložb, telekomunikacijske storitve, videoigre ali programsko opremo in spletne informacijske storitve, ki se plačujejo neposredno. Blago in storitve, ki se prek spleta dobijo brezplačno, so izključeni. Prav tako so izključena naročila, izvedena z ročno natipkano elektronsko pošto, sporočili SMS ali MMS.

Ozadje

Evropska komisija je maja 2015 sprejela strategijo za enotni digitalni trg (COM(2015) 192 final) kot eno od svojih desetih glavnih prednostnih nalog. Strategija je vključevala 16 pobud, ki so zajemale tri široke stebre: spodbujanje boljšega spletnega dostopa do blaga in storitev po Evropi; oblikovanje optimalnega okolja za razvoj digitalnih omrežij in storitev; zagotavljanje, da evropsko gospodarstvo in industrija v celoti izkoristita digitalno gospodarstvo kot mogoče gonilo rasti. Evropska komisija je v Delovnem programu Komisije 2017 „Za Evropo, ki varuje, opolnomoča in ščiti“ (COM(2016) 710) predlagala, naj se hitro obravnavajo že predloženi predlogi in pregleda napredek, dosežen v zvezi dokončanjem enotnega digitalnega trga.

Širokopasovne tehnologije se štejejo za pomembne pri raziskovanju dostopa do interneta in njegove uporabe, saj uporabnikom omogočajo hiter prenos velikih količin podatkov in ohranjajo dostopne vode odprte. Vzpostavitev širokopasovne povezave visoke hitrosti in izjemno hitre širokopasovne povezave dejansko velja za ključni kazalnik na področju oblikovanja politik IKT. Čeprav digitalni naročniški vodi (DSL) ostajajo glavna oblika preskrbe s širokopasovno tehnologijo v EU, so druge možnosti, kot so kabel, satelit, optična vlakna in brezžične krajevne zanke, vse bolj razširjene.

Evropska komisija v okviru širše agende za boljše nadgrajevanje znanja in spretnosti, predvidevanje povpraševanja po znanju in spretnostih ter usklajevanjem ponudbe znanja in spretnosti s povpraševanjem po njih sodeluje pri številnih pobudah za povečanje znanja in spretnosti delovne sile na področju IKT. Da bi povečala ponudbo strokovnjakov za IKT, je vzpostavila veliko koalicijo za digitalna delovna mesta (v angleščini), tj. vseevropsko partnerstvo, ki si z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi prizadeva ublažiti težave v zvezi z zaposlovanjem strokovnjakov za IKT.

Evropska komisija je 10. junija 2016 sprejela nov program znanj in spretnosti za Evropo (v angleščini), ki si prizadeva za spodbujanje številnih ukrepov za zagotovitev, da so prebivalcem EU na voljo ustrezna usposabljanja, ustrezna znanja in spretnosti ter ustrezna podpora, tako da lahko pridobijo znanje in spretnosti, ki so potrebni v sodobnem delovnem okolju, vključno s spodbujanjem digitalnih znanj in spretnosti.

Glej tudi

Druge informacije Eurostata

Objave

Glavne tabele

Podatkovna zbirka

ICT usage in households and by individuals (isoc_i) (v angleščini)
Connection to the internet and computer use (isoc_ici) (v angleščini)
Households - level of internet access (isoc_ci_in_h) (v angleščini)
Households - type of connection to the internet (isoc_ci_it_h) (v angleščini)
Individuals - mobile internet access (isoc_ci_im_i) (v angleščini)
Internet use (isoc_iiu) (v angleščini)
Individuals - internet use (isoc_ci_ifp_iu) (v angleščini)
Individuals - frequency of internet use (isoc_ci_ifp_fu) (v angleščini)
E-commerce (isoc_iec) (v angleščini)
Internet purchases by individuals (isoc_ec_ibuy) (v angleščini)
ICT trust, security and privacy (isoc_ci_sci) (v angleščini)
Privacy and protection of personal information (isoc_cisci_prv) (v angleščini)

Posebni razdelek

Metodologija/Metapodatki

Izvorni podatki za tabele in slike (MS Excel)

Zunanje povezave


Retrieved from "https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Archive:Statistični_podatki_o_digitalnem_gospodarstvu_in_družbi_–_gospodinjstva_in_posamezniki&oldid=350820"