Archive:Statistika državnih financ

Podatki, pridobljeni 21. aprila 2016. Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka. Predvidena posodobitev članka: julij 2017. Angleška različica je novejša.

Slika 1: Javni saldo, 2014 in 2015 (¹)
(neto izposojanje ali posojanje konsolidiranega sektorja država, % BDP)
Vir: Eurostat (tec00127)

Tabela 1: Javni saldo in javni dolg, 2012–2015 (¹)
(% BDP)
Vir: Eurostat (tec00127) in (tsdde410)

Slika 2: Javni dolg, 2014 in 2015 (¹)
(konsolidirani bruto javni dolg, % BDP)
Vir: Eurostat (tsdde410)

Slika 3: Razvoj skupnih izdatkov in skupnih prihodkov, 2005–2015 (¹)
(% BDP)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)

Slika 4: Razvoj skupnih izdatkov in skupnih prihodkov, 2005–2015 (¹)
(v milijardah EUR)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)

Slika 5: Prihodki in izdatki sektorja država, 2015 (¹)
(% BDP)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)

Slika 6: Sestava skupnih prihodkov, 2015 (¹)
(% skupnih prihodkov)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)

Slika 7: Glavni sestavni deli prihodkov sektorja država, 2015 (¹)
(% skupnih prihodkov)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)

Slika 8: Sestava skupnih izdatkov, 2015 (¹)
(% skupnih izdatkov)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)

Slika 9: Glavni sestavni deli izdatkov sektorja država, 2015 (¹)
(% skupnih izdatkov)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)

Slika 10: Glavne kategorije davkov in socialnih prispevkov, EU-28, 2005–2015 (¹)
(% BDP)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)

Slika 11: Glavne kategorije davkov in socialnih prispevkov, 2015 (¹)
(% BDP)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)

V tem članku je pojasnjeno, kako so se razvijali ključni kazalniki javnih financ v Evropski uniji (EU) in v euroobmočju. Zlasti so obravnavani javni (javnofinančni) primanjkljaji, bruto javnofinančni dolg, prihodki in izdatki države ter davki in socialni prispevki, ki so glavni prihodki države.

Ti statistični podatki so ključni kazalniki za opredelitev stanja gospodarstev držav članic EU. V skladu s pogoji Pakta za stabilnost in rast EU so se države članice zavezale, da bodo svoj primanjkljaj in dolg ohranjale pod določenimi mejami: javnofinančni primanjkljaj države članice ne sme preseči –3 % njenega bruto domačega proizvoda (BDP), njen dolg pa ne sme presegati 60 % BDP. Če država članica ne spoštuje teh omejitev, se začne t. i. postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem (EDP). Ta zajema več korakov za spodbuditev zadevne države članice, da sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje razmer, vključno z možnostjo sankcij. Navedeni omejitvi primanjkljaja in dolga sta tudi merili za ekonomsko in monetarno unijo (EMU) ter s tem za pridružitev euroobmočju. Poleg tega zadnja sprememba integriranih smernic za gospodarstvo in zaposlovanje (spremenjenih v okviru strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast) vsebuje smernico za zagotavljanje kakovosti in vzdržnosti državnih financ.

Glavne statistične ugotovitve

Leta 2015 se je javnofinančni primanjkljaj (neto izposojanje konsolidiranega sektorja država kot delež BDP) v EU-28 in euroobmočju (EA-19) v primerjavi z letom 2014 zmanjšal, zmanjšal pa se je tudi delež javnofinančnega dolga v razmerju do BDP.

Javnofinančni primanjkljaj

V EU-28 se je razmerje med javnofinančnim primanjkljajem in BDP zmanjšalo z –3,0 % leta 2014 na –2,4 % leta 2015, v EA-19 pa z –2,6 % na –2,1 %. Tri države članice EU (Luksemburg, Nemčija in Estonija) so v letu 2015 zajele javnofinančne presežke. Švedska je sporočila bilanco brez presežka ali primanjkljaja (0,0 %). 17 držav članic EU, in sicer Litva, Češka, Romunija, Ciper, Avstrija, Latvija, Malta, Nizozemska, Madžarska, Bolgarija, Danska, Irska, Belgija, Italija, Poljska, Finska in Slovenija, je imelo leta 2015 primanjkljaj, nižji od –3,0 % BDP (glej sliko 1).

Slovaška je leta 2015 zajela primanjkljaj v višini –3,0 % BDP. Deleži primanjkljaja so bili v letu 2015 višji od –3,0 % BDP v šestih državah članicah EU: v Grčiji (–7,2 %), Španiji (–5,1 %), Združenem kraljestvu, na Portugalskem (v obeh –4,4 %), Franciji (–3,5 %) in na Hrvaškem (–3,2 %). Vseh šest držav članic z deleži primanjkljaja, večjimi od –3,0 % BDP, je o primanjkljaju, večjem od –3,0 %, poročalo tudi za vsako od prejšnjih treh let, tj. za celotno obdobje poročanja, ki je prikazano v tabeli 1.

Leta 2015 se je javnofinančni primanjkljaj (v razmerju do BDP) v primerjavi z letom 2014 zmanjšal v 21 državah članicah EU. Švedska se je s primanjkljaja leta 2014 povzpela na uravnoteženo stanje v letu 2015. Nemčija je v letu 2015 zajela višji presežek kot leta 2014, Luksemburg in Estonija pa nižjega. Danska je v letu 2014 zajela presežek, v letu 2015 pa primanjkljaj. Preostali državi članici (Grčija in Slovaška) sta leta 2015 zajeli večji primanjkljaj kot leta 2014.

Javni dolg

V EU-28 se je razmerje med javnim dolgom in BDP zmanjšalo s 86,8 % ob koncu leta 2014 na 85,2 % ob koncu leta 2015, v EA-19 pa z 92,0 % na 90,7 % (glej sliko 2). Leta 2015 je skupno 17 držav članic EU poročalo o deležu dolga, večjem od 60 % BDP. Ob koncu leta 2015 so največja razmerja med dolgom in BDP zajele Grčija (176,9 %), Italija (132,7 %), Portugalska (129,0 %), Ciper (108,9 %) in Belgija (106,0 %), najmanjša razmerja med javnim dolgom in BDP pa so zajele Estonija (9,7 %), Luksemburg (21,4 %) in Bolgarija (26,7 %).

Leta 2015 se je v primerjavi z letom 2014 razmerje med javnim dolgom in BDP povečalo v desetih državah članicah EU, medtem ko se je to razmerje zmanjšalo v 18 državah članicah, zlasti na Irskem (–13,7 odstotne točke BDP), Danskem (–4,6 odstotne točke BDP) in v Latviji (–4,4 odstotne točke BDP). Razmerje med dolgom in BDP se je med letoma 2014 in 2015 najbolj povečalo na Finskem (3,8 odstotne točke), v Sloveniji (2,2 odstotne točke) in Litvi (2,0 odstotne točke).

Prihodki in izdatki sektorja država

Pomembnost sektorja država v gospodarstvu se lahko meri kot odstotek skupnih prihodkov in izdatkov sektorja država v razmerju do BDP. V EU-28 so skupni prihodki sektorja država leta 2015 znašali 45,0 % BDP (45,2 % leta 2014), izdatki pa 47,4 % BDP (48,2 % leta 2014). V EA-19 so skupni izdatki sektorja država leta 2015 znašali 48,6 % BDP (49,3 % leta 2014), skupni prihodki pa 46,6 % BDP (46,8 % leta 2014) – glej sliko 3.

Skupni izdatki EU-28 in EA-19, izraženi kot odstotek BDP, so se zmanjšali med letoma 2004 in 2007, se nato močno povečali med letoma 2007 in 2009 ter v letu 2009 dosegli 50,3 % BDP v EU-28 in 50,7 % BDP v EA-19. Skupni izdatki v obeh območjih so se nato zmanjšali med letoma 2009 in 2011, povečali leta 2012 in se nato počasi zmanjševali do leta 2015.

V absolutnem smislu so se skupni izdatki sektorja država počasi povečevali v obdobju od leta 2005 do leta 2015 tako v EU-28 kot v EA-19 (razen rahlega zmanjšanja v EA-19 med letoma 2010 in 2011; glej sliko 4). Prihodki so se v celotnem obdobju od leta 2009 do leta 2015 povečevali enakomerneje, kar je povzročilo povečanje primanjkljaja. Vendar so se prihodki sektorja država med letoma 2008 in 2009 zmanjšali v obeh območjih.

Medtem ko so se izdatki sektorja država v EU-28 med letoma 2009 in 2015 na splošno povečali za 776 milijard EUR, so se prihodki sektorja država v EU-28 povečali za 244 milijard EUR. Podobno so se v EA-19 v istem obdobju izdatki sektorja država povečali za 358 milijard EUR, prihodki pa za 724 milijard EUR.

Raven izdatkov in prihodkov sektorja država se po državah članicah EU precej razlikuje (glej sliko 5). Leta 2015 so bile države članice EU z največjim deležem kombiniranih izdatkov in prihodkov sektorja država v razmerju do BDP (več kot 100 %) Finska, Francija, Danska, Belgija, Grčija, Avstrija in Švedska; tudi Norveška je zajela delež, večji od 100 %. Leta 2015 je sedem držav članic (Irska, Litva, Romunija, Latvija, Bolgarija, Ciper in Estonija) imelo razmeroma nizko kombinirano razmerje (manj kot 80 % BDP), prav tako Švica.

V EU-28 so glavni sestavni deli skupnih prihodkov sektorja država davki in neto socialni prispevki (glej sliko 6). Leta 2015 so davki obsegali 59,2 % skupnih prihodkov v EU-28 in 55,9 % v EA-19, neto socialni prispevki pa so znašali 29,4 % skupnih prihodkov v EU-28 in 33,0 % v EA-19. Tržna proizvodnja, proizvodnja za lastno končno porabo in plačila za netržno proizvodnjo („prodaja/nadomestila“ in investicije iz lastne proizvodnje) so obsegale 6,9 % skupnih prihodkov v EU-28 in 7,0 % v EA-19. Dohodek od lastnine (predvsem obresti, dividende in najemnine) je obsegal 2,0 % skupnih prihodkov v EU-28 in 1,8 % v EA-19.

Relativna pomembnost različnih kategorij prihodkov se je med državami članicami EU močno razlikovala. Tako so na primer leta 2015 na Slovaškem, Češkem, v Sloveniji in Litvi davki predstavljali manj kot 50 % prihodkov sektorja država, na Danskem in Švedskem pa 87,2 % oziroma 80,0 % skupnih prihodkov sektorja država (glej sliko 7).

Največji delež izdatkov sektorja država v EU-28 je leta 2015 obsegala prerazdelitev dohodka v obliki socialnih transferjev v denarju ali naravi (glej sliki 8 in 9). Socialni transferji (socialni prejemki in socialni transferji v naravi – kupljena tržna proizvodnja) so obsegali 43,6 % skupnih izdatkov v EU-28 in 47,2 % v EA-19. Sredstva za zaposlene so predstavljala 21,4 % izdatkov sektorja država v EU-28 in 20,9 % v EA-19. Vmesna potrošnja je obsegala 13,7 % skupnih izdatkov v EU-28 in 10,8 % skupnih izdatkov v EA-19. Dohodek od lastnine, katerega daleč največji del so plačila obresti, je predstavljal 4,8 % izdatkov sektorja država v EU-28 in 5,0 % v EA-19. Bruto investicije v osnovna sredstva (predvsem naložbe) so obsegale 6,2 % skupnih izdatkov v EU-28 in 5,6 % v EA-19.

Glavne vrste prihodkov sektorja država so tekoči davki na dohodek in premoženje ipd., davki na proizvodnjo in uvoz ter neto socialni prispevki. Leta 2015 so v EU-28 davki na proizvodnjo in uvoz znašali 13,5 % BDP, tekoči davki na dohodek in premoženje ipd. 12,9 % BDP, neto socialni prispevki pa 13,3 % BDP. Glede na BDP so se v EU-28 prihodki od tekočih davkov na dohodek in premoženje ipd. ter davkov na proizvodnjo in uvoz v obdobju 2010–2015 povečali, pri čemer so se najbolj povečali tekoči davki na dohodek in premoženje ipd. (glej sliko 10). V času gospodarske in finančne krize pa je bil upad največji prav v tej kategoriji. Nasprotno so se prihodki od neto socialnih prispevkov med krizo povečali (glede na BDP) in so bili v zadnjih letih razmeroma stabilni.

Med letoma 2009 in 2015 so se davki na proizvodnjo in uvoz povečali za 1,0 odstotno točko BDP, tekoči davki na dohodek in premoženje ipd. pa so se med letoma 2010 in 2015 povečali za 0,8 odstotne točke BDP. Neto socialni prispevki so se med letoma 2013 in 2015 zmanjšali za 0,2 odstotne točke BDP.

Struktura davčnih prihodkov se je po državah članicah leta 2015 zelo razlikovala (glej sliko 11). Pričakovano so bile države z razmeroma visokimi ravnmi izdatkov večinoma tiste, ki so pobrale največ davkov (v razmerju do BDP) za sektor država. Leta 2015 je imela na primer Danska največji prihodek od glavnih kategorij davkov in socialnih prispevkov, in sicer 47,4 %, sledili pa sta ji Francija in Belgija (47,2 % oziroma 46,1 %). Delež BDP na podlagi takih prihodkov je bil manjši od 30 % v petih državah članicah (Romuniji, na Irskem, Bolgariji, Latviji in Litvi), pa tudi v Švici.

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem predpisuje, da države članice EU Evropski komisiji sporočijo svojo statistiko javnofinančnega primanjkljaja in dolga najpozneje do 1. aprila in 1. oktobra vsako leto. Poleg tega Eurostat v okviru programa pošiljanja zbira podrobnejše podatke o javnih financah in predloži podatke o nacionalnih računih. Glavni agregati sektorja država se Eurostatu predložijo dvakrat letno, statistične podatke o funkcijah države (COFOG) ter podrobne prejemke od davkov in socialnih prispevkov pa je treba poslati v enem letu oziroma devetih mesecih po koncu referenčnega obdobja.

Podatki iz tega članka ustrezajo nekaterim glavnim kazalnikom sektorja država, ki se pripravijo na podlaginacionalnih računov (ESR 2010).

Razlika med skupnimi prihodki in skupnimi izdatki, vključno s kapitalskimi izdatki (zlasti bruto investicijami v osnovna sredstva), ustreza neto posojanju/neto izposojanju sektorja država, ki je tudi izravnalna postavka nefinančnih računov države.

Oris sektorja država

Sektor država sestavljajo institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji ter ki se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja (ESR 2010, odstavek 2.111). Sektor država je razdeljen na štiri podsektorje: centralna država, regionalna država (če je primerno), lokalna država in skladi socialne varnosti (če je primerno).

Opredelitev glavnih kazalnikov

Javni saldo je opredeljen kot neto izposojanje/neto posojanje sektorja država, ki se sporoči zaradi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in izrazi v razmerju do BDP. V skladu s protokolom o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem javni dolg pomeni bruto obveznosti v gotovini in vlogah, dolžniške vrednostne papirje in posojila sektorja država, ki ob koncu leta še niso bila odplačana, izmerjena po nominalni vrednosti in konsolidirana.

Glavne prihodke sektorja država sestavljajo davki, socialni prispevki, prodaja in dohodek od lastnine. V ESR 2010 so opredeljeni glede na seznam kategorij: proizvodnja za trg, proizvodnja za lastno končno porabo, plačila za netržno proizvodnjo, davki na proizvodnjo in uvoz, druge subvencije na proizvodnjo, dohodek od lastnine, tekoči davki na dohodek, premoženje itd., neto socialni prispevki, drugi tekoči transferji in kapitalski transferji.

Glavne postavke izdatkov vključujejo sredstva za (javne) uslužbence, izdatke za socialne prejemke (socialni prejemki in socialni transferji v naravi za tržno proizvodnjo, ki jo kupijo sektor država in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG)), obresti na javni dolg, subvencije in bruto investicije v osnovna sredstva. Skupni izdatki sektorja država so v ESR 2010 opredeljeni glede na seznam kategorij: vmesna potrošnja, bruto investicije, sredstva za zaposlene, drugi davki na proizvodnjo, subvencije, dohodek od lastnine, tekoči davki na dohodek, premoženje ipd., izdatki za socialne prejemke, razen socialnih transferjev v naravi, socialni transferji v naravi – kupljena tržna proizvodnja, drugi tekoči transferji, prilagoditve za spremembo pokojninskih pravic, kapitalski transferji in transakcije z neproizvedenimi sredstvi.

Podatki sektorja država, sporočeni za glavne agregate sektorja država v okviru ESR 2010, morajo biti konsolidirani za določene transakcije nacionalnih računov, kar pomeni, da se posebne transakcije med institucionalnimi enotami v sektorju država, tj. dohodek od lastnine, drugi tekoči transferji in kapitalski transferji, odpravijo ali ukinejo. Za te transakcije bi bilo treba podatke o podsektorjih uskladiti znotraj vsakega podsektorja, ne pa tudi med podsektorji. Podatki na ravni sektorja bi morali biti enaki vsoti podatkov podsektorjev, razen za postavke, ki zajemajo dohodek od lastnine, druge tekoče transferje in kapitalske transferje, ki so konsolidirane. Za te postavke ter posledično za skupne prihodke in skupne izdatke bi morala vsota podsektorjev presegati vrednost sektorja.

Davki in socialni prispevki ustrezajo prihodkom, ki jih (v denarju ali naravi) pobirajo centralna, regionalna in lokalna država ter skladi socialne varnosti. Te dajatve (na splošno znane kot davki) so razdeljene na tri glavna področja, ki jih zajemajo naslednje postavke:

• davki na dohodek in premoženje ipd., vključno z vsemi obveznimi nevračljivimi plačili, ki jih sektor država redno zaračunava na dohodek in premoženje podjetij in gospodinjstev;
• davki na proizvodnjo in uvoz, vključno z vsemi obveznimi nevračljivimi plačili, ki jih sektor država zaračunava v zvezi s proizvodnjo in uvozom blaga in storitev, zaposlitvijo delovne sile, lastništvom ali uporabo zemljišč, stavb ali drugih sredstev v proizvodnji;
  • neto socialni prispevki, vključno z vsemi dejanskimi socialnimi prispevki delodajalcev in gospodinjstev, pripisanimi socialnimi prispevki, ki so protipostavka socialnim prejemkom, ki jih delodajalci plačajo neposredno, ter dvema dodatnima pripisanima postavkama (dodatni socialni prejemki gospodinjstev in zaračunane storitve shem socialnega zavarovanja).

Ozadje

Zaradi finančne in gospodarske krize so se številne evropske vlade srečevale z resnimi izzivi. Glavna vprašanja so bila povezana z zmožnostjo državnih uprav, da odplačujejo svoje dolgove in sprejemajo potrebne ukrepe za omejitev javne porabe ter hkrati skušajo spodbujati gospodarsko rast.

Z upoštevanjem predpisov Pakta za stabilnost in rast se ohranja usklajen gospodarski razvoj v EU, zlasti v državah euroobmočja. Poleg tega Pakt za stabilnost in rast državam članicam EU onemogoča, da bi sprejemale politične ukrepe v korist svojih gospodarstev na škodo drugih držav EU. Pakt za stabilnost in rast ima dve ključni načeli, in sicer da (načrtovani ali dejanski) primanjkljaj ne sme presegati –3 % BDP, delež javnega dolga v razmerju do BDP pa ne sme presegati (ali se mora nagibati k) 60 %. Pakt za stabilnost in rast se je leta 2011 bistveno okrepil, kar velja tudi za ekonomsko upravljanje EU na splošno.

Vsako leto države članice EU Evropski komisiji predložijo podrobne podatke o svojih gospodarskih politikah in stanju javnih financ. Države euroobmočja te informacije posredujejo v okviru programov stabilnosti, medtem ko druge države članice to storijo v obliki konvergenčnih programov. Evropska komisija oceni, ali so politike v skladu z dogovorjenimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi cilji, ter se lahko odloči za izdajo opozorila, če meni, da primanjkljaj postaja neobičajno velik. Na podlagi tega ukrepa lahko Svet ugotovi obstoj čezmernega primanjkljaja, zaradi česar je treba določiti rok za njegovo odpravljanje.

Glej tudi

• Government expenditure by function – spletna objava (v angleščini)
• Government finance statistics - quarterly data (v angleščini)
• Integrated government finance statistics presentation (v angleščini)
• Structure of government debt (v angleščini)
• Tax revenue statistics (v angleščini)

Druge informacije Eurostata

Objave

• Government finance statistics — Summary tables, Data 1995-2015 – 2016/1. izdaja (v angleščini)
• Measuring net government debt: theory and practice – izdaja iz leta 2014 (v angleščini)
• Taxation trends in the European Union — data for the EU Member States, Iceland and Norway – izdaja iz leta 2015 (v angleščini)

Glavne tabele

• Državna statistika (t_gov), glej (v angleščini):

Government finance statistics (EDP and ESA2010) (t_gov_gfs10)

Government statistics - historical ESA95 data (t_gov_h)

Podatkovna zbirka

• Državna statistika (gov), glej (v angleščini):

Government finance statistics (EDP and ESA2010) (gov_gfs10)

Government statistics - historical ESA95 data (gov_h)

Government contingent liabilities and potential obligations (gov_cl)

Posebni razdelek

• Government finance and EDP statistics (v angleščini)

Metodologija/Metapodatki

• Government deficit and debt (datoteka z metapodatki ESMS – gov_10dd_esms) (v angleščini)
• Government revenue, expenditure and main aggregates (datoteka z metapodatki ESMS – gov_10a_main_esms) (v angleščini)
• Main national accounts tax aggregates (datoteka z metapodatki ESMS – gov_10a_taxag) (v angleščini)
• General government expenditure by function (COFOG) (datoteka z metapodatki ESMS – gov_10a_exp_esms) (v angleščini)
• Quarterly financial accounts for general government (datoteka z metapodatki ESMS – gov_10q_ggfa_esms) (v angleščini)
• Quarterly government debt (datoteka z metapodatki ESMS – gov_10q_ggdebt_esms) (v angleščini)
• Quarterly non-financial accounts for general government (datoteka z metapodatki ESMS – gov_10q_ggnfa_esms) (v angleščini)

Izvorni podatki za tabele in slike (MS Excel)

• Statistični podatki javnih financ: tabele in slike (v angleščini)

Druge informacije

• Manual on government deficit and debt — implementation of ESA 2010 – izdaja iz leta 2016 (v angleščini)
• Manual on quarterly non-financial accounts for general government – izdaja iz leta 2011 (v angleščini)
• Manual on sources and methods for the compilation of COFOG statistics — Classifications of the Functions of Government – izdaja iz leta 2011 (v angleščini)

Zunanje povezave

• Evropska komisija – Pakt za stabilnost in rast