Archive:Statistika kriminalitete

Podatki, pridobljeni maja 2016. Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka. Predvidena posodobitev članka: avgusta 2017.

Slika 1: Kršitve, ki jih je evidentirala policija, po kategorijah kršitev, EU-28, 2008–2014
(2008 = 100)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)

Slika 2: Letna gibanja kršitev, ki jih je evidentirala policija, po kategorijah kršitev, EU-28, 2014
(%)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)

Slika 3: Kazniva dejanja spolnega nasilja, ki jih je evidentirala policija, EU-28, 2008–2014
(2008 = 100)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)

Slika 4: Kazniva dejanja spolnega nasilja, ki jih je evidentirala policija, po pravnem statusu in po spolu, EU-28, 2014
(% vseh kaznivih dejanj)
Vir: Eurostat (crim_hom_soff)

Slika 5: Osebje v sistemu kazenskega pravosodja, EU-28, 2008–2014
(2008 = 100)
Vir: Eurostat (crim_just_job)

Slika 6: Osebje v sistemu kazenskega pravosodja po spolu, EU-28, 2014
(% vsega osebja)
Vir: Eurostat (crim_just_job)

Slika 7: Število zapornikov, EU-28, 2008–14
(2008 = 100)
Vir: Eurostat (crim_pris_age) in (crim_pris_ctz)

V statističnih podatkih, predstavljenih v tem članku, so povzeta najnovejša gibanja za vrsto posebnih kategorij evidentiranih kaznivih dejanj v Evropski uniji (EU). Članek obravnava tudi gibanja števila osebja, vključenega v različne faze sistema kazenskega pravosodja, in števila zapornikov.

Glavne statistične ugotovitve

Najnovejši podatki Eurostata o kaznivih dejanjih in kazenskem pravosodju kažejo, da so se stopnje naklepnih umorov in napadov, ki jih je evidentirala policija, med letoma 2008 in 2013 v EU-28 stalno zmanjševale (podatki o napadih so na voljo za 29 sodnih oblasti, podatki o naklepnih umorih pa so na voljo za 28 od skupaj 30 sodnih oblasti ^[1]), medtem ko se je število evidentiranih posilstev (na voljo za 29 sodnih oblasti) povečalo (glej sliko 1). Število naklepnih umorov, ki jih je evidentirala policija, se je med letoma 2008 in 2014 na splošno zmanjšalo za 24 %, medtem ko se je število posilstev v istem obdobju povečalo za 37 %. Kar zadeva spolne napade (podatki so na voljo za 26 sodnih oblasti), je bilo leta 2014 v EU-28 število teh kaznivih dejanj za 8 % večje kot leta 2008, in to kljub zmanjšanju med letoma 2008 in 2011, ki so mu po letu 2012 sledila povečanja.

Gibanja kršitev, ki jih je policija evidentirala v zvezi z vlomi (podatki so na voljo za 26 sodnih oblasti in ne vključujejo Estonije, Italije, Latvije in Litve) ter nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami (podatki so na voljo za 29 sodnih oblasti in ne vključujejo Irske), so bila med letoma 2008 in 2014 v EU-28 razmeroma stabilna s padajočim trendom v zadnjih letih. Pri tatvinah (podatki so na voljo za 29 sodnih oblasti in ne vključujejo Latvije) je bilo med letoma 2008 in 2009 zabeleženo zmanjšanje, ki mu je do leta 2014 sledilo razmeroma stabilno gibanje, medtem ko je bilo pri ugrabitvah (podatki so na voljo za 27 sodnih oblasti in ne vključujejo Danske, Romunije in Švedske) med letoma 2008 in 2009 zabeleženo precejšnje povečanje (predvsem zaradi razvoja dogodkov v Nemčiji), ki mu je nato sledil stabilen trend. Pri ropih so bila gibanja (za vseh 30 sodnih oblasti) manj očitna: prvotnemu zmanjšanju med letoma 2008 in 2009 je sledilo povečanje do leta 2011 in nato razmeroma močna zmanjšanja v letih 2013 in 2014.

Evidentirane kršitve, ki niso povezane s spolnim nasiljem

Za naklepni umor, napad, rop, tatvino, vlom in nezakonita dejanja, ki vključujejo nadzorovane droge ali predhodne sestavine, so bile leta 2014 stopnje kršitev, ki jih je policija evidentirala v EU-28, nižje kot leta 2008 (glej tabele 1–7 podrobnih tabel). Vendar to ne pomeni nujno, da so se za vsako kršitev stopnje vsako leto enakomerno zniževale, saj so bila gibanja v tem obdobju različna, v nekaterih primerih pa je bilo skupno znižanje razmeroma majhno. Poleg tega so bila gibanja v posameznih sodnih oblasteh različna od gibanj, ugotovljenih za EU kot celoto.

Naklepni umor

Naklepni umor je opredeljen kot nezakonita smrt, ki jo ena oseba namerno povzroči drugi osebi. Podatki o naklepnem umoru vključujejo tudi hujši napad, ki se konča s smrtjo, in smrt, ki je posledica terorističnega napada. Izključeni so poskus umora, uboj na mah, smrt zaradi pravnega posega, opravičljiva povzročitev smrti v silobranu in smrt zaradi oboroženega spopada. O naklepnem umoru se v sodnih sistemih EU poroča precej dosledno, pri čemer se opredelitve manj razlikujejo med državami kot za druge vrste kaznivih dejanj.

Število kaznivih dejanj naklepnega umora, ki jih je evidentirala policija, se je v obdobju 2008–2014 stalno zmanjševalo (glej sliko 1). Skupno število naklepnih umorov, evidentiranih v EU-28 (podatki so na voljo za 28 sodnih oblasti), je leta 2014 znašalo 4 379, kar je približno 23,6 % manj kot leta 2008 (5 729) in 3,9 % manj kot leta 2013 (4 556).

Število naklepnih umorov, ki jih je policija evidentirala v posameznih sodnih oblastih, je prikazano v tabeli 1 podrobnih tabel.

Napad

Napad se nanaša na fizični napad na telo druge osebe, pri katerem pride do hudih telesnih poškodb; ne vključuje nespodobnega/spolnega napada, groženj in klofut/udarcev. Izključen je tudi napad, ki se konča s smrtjo.

Kot pri naklepnem umoru se je v obdobju 2008–2013 v EU-28 zmanjšalo tudi skupno število kaznivih dejanj napada, ki jih je evidentirala policija (podatki so na voljo za 29 sodnih oblasti), ki pa se je v letu 2014 povečalo (glej sliko 1). V primerjavi z letom 2008 je bilo leta 2014 v EU-28 za 33,8 % manj kaznivih dejanj napada, ki jih je evidentirala policija.

Število napadov, ki jih je policija evidentirala v posameznih sodnih oblasteh, je prikazano v tabeli 2 podrobnih tabel.

Rop

Za namene tega članka je rop opredeljen kot kraja premoženja osebe, pri čemer se odpor premaga s silo ali grožnjo uporabe sile. Kadar je to mogoče, sta vključena ulični rop in tatvina s silo, izključena pa sta žeparjenje in izsiljevanje.

Vzorec gibanja kaznivih dejanj ropa je bil v obdobju 2008–2014 manj jasen, v zadnjih letih pa so opazna nihanja. Evidentirane stopnje ropa v EU-28 (podatki so na voljo za vseh 30 sodnih oblasti) so se po zmanjšanju leta 2009, povišale leta 2010 in 2011 ter nato od leta 2012 spet zniževale. Leta 2014 so se znižale za 8,8 % v primerjavi z letom 2013 (glej sliko 2).

Število ropov, ki jih je policija evidentirala v posameznih sodnih oblasteh, je prikazano v tabeli 3 podrobnih tabel.

Ugrabitev

Ugrabitev je opredeljena kot nezakonito pridržanje osebe proti njeni volji (vključno z uporabo sile, grožnje, goljufije ali privabljanjem), pri čemer se za njeno osvoboditev zahteva nezakonita korist ali druga finančna ali premoženjska korist ali pa se nekoga prisili, da nekaj stori ali nečesa ne stori. Spori v zvezi z varstvom in vzgojo otrok so izključeni iz te opredelitve.

V EU-28 (podatki so na voljo za 27 sodnih oblasti) se je med letoma 2009 in 2012 število kaznivih dejanj ugrabitve, ki jih je evidentirala policija, nenehno zmanjševalo. Vendar se je leta 2013 ta trend obrnil, saj je bilo ugotovljeno povečanje za 4,8 %, ki mu je leta 2014 sledilo povečanje za 5,8 % (glej sliko 2).

Število ugrabitev, ki jih je policija evidentirala v posameznih sodnih oblasteh, je prikazano v tabeli 4 podrobnih tabel.

Tatvina

Tatvina je opredeljena kot odvzem premoženja osebi ali organizaciji brez sile z namenom prilastitve. Za namene tega članka tatvina ne vključuje vloma, vloma v stanovanje, ropa in tatvine motornih vozil.

V EU-28 je stopnja kaznivih dejanj tatvine, ki jih je evidentirala policija, po razmeroma močnem zmanjšanju leta 2009 (predvsem zaradi močnih zmanjšanj v Nemčiji ter v Angliji in Walesu in kljub precejšnjemu povečanju v Franciji) ostala razmeroma stabilna v obdobju 2009–2014. Gibanja po posameznih sodnih oblasteh so bila različna, pri čemer sta skoraj dve tretjini (19 sodnih oblasti) poročali o zmanjšanju števila kaznivih dejanj tatvine med letoma 2008 in 2014, preostale (11 sodnih oblasti) pa so poročale o povečanju.

Število tatvin, ki jih je policija evidentirala v posameznih sodnih oblasteh, je prikazano v tabeli 5 podrobnih tabel.

Vlom

Vlom se nanaša na pridobitev nedovoljenega dostopa do dela zgradbe, prebivališča ali drugih prostorov. Vključuje uporabo sile z namenom kraje blaga (vlom in vstop), krajo iz hiše, stanovanja ali drugega prebivališča, tovarne, trgovine ali pisarne, vojaške ustanove ali uporabo ponarejenih ključev. Ne vključuje pa kraje iz avtomobila, zabojnika, prodajnega avtomata, parkirne ure in ograjenih travnikov ali ograjenih prostorov.

Število kaznivih dejanj vloma, ki jih je policija evidentirala v EU-28 (podatki so na voljo za 26 sodnih oblasti), je bilo v obdobju 2008–2014 prav tako razmeroma stabilno z le majhnimi nihanji. Zadnja gibanja kažejo (glej sliko 2), da se je število kaznivih dejanj vloma v EU-28 (podatki so na voljo za 27 sodnih oblasti) leta 2014 zmanjšalo za 2,4 %.

Število vlomov, ki jih je policija evidentirala v posameznih sodnih oblastih, je prikazano v tabeli 6 podrobnih tabel.

Nezakonita dejanja, ki vključujejo nadzorovane droge ali predhodne sestavine

Za namene tega članka nezakonita dejanja, ki vključujejo nadzorovane droge ali predhodne sestavine, vključujejo nezakonito posedovanje, gojenje, proizvodnjo, dobavo, prevoz, uvoz, izvoz, financiranje itd. v povezavi z operacijami v zvezi z drogami, ki se ne nanašajo samo na osebno uporabo.

Po povečanju leta 2009 se je število nezakonitih dejanj, ki jih je policija evidentirala v zvezi z nezakonitimi dejanji, ki vključujejo nadzorovane droge ali predhodne sestavine, v EU-28 (vseh 30 sodnih oblasti) v obdobju 2009–2013 postopno zmanjšalo. Najnovejši razpoložljivi podatki kažejo, da se je ta trend nadaljeval v letu 2014, saj je bilo število kršitev skoraj nespremenjeno in se je zmanjšalo za samo 0,3 % v primerjavi s prejšnjim letom (glej sliko 2).

Število nezakonitih dejanj, ki vključujejo nadzorovane droge ali predhodne sestavine in jih je policija evidentirala v posameznih sodnih oblasteh, je prikazano v tabeli 7 podrobnih tabel.

Evidentirana kazniva dejanja spolnega nasilja

Število kaznivih dejanj spolnega nasilja, ki jih je evidentirala policija, združuje podatke za posilstvo in druge spolne napade. Posilstvo je opredeljeno kot spolno občevanje brez veljavne privolitve, spolni napad pa se nanaša na spolno nasilje, ki ni posilstvo. Spolni napad vključuje neželeno spolno dejanje, poskus pridobitve spolnega dejanja ali stik oziroma komunikacijo s spolnim nadlegovanjem, ki ni posilstvo. Vključuje tudi spolni napad s fizičnim stikom ali brez njega, vključno s spolnim napadom z uporabo drog, spolnim napadom na zakonca proti njegovi/njeni volji, spolnim napadom na nemočno osebo, neželenim otipavanjem ali božanjem ter spolnim nadlegovanjem in grožnjami.

V EU-28 (podatki so na voljo za 25 sodnih oblasti) se je med letoma 2008 in 2014 skupno število kaznivih dejanj spolnega nasilja, ki jih je evidentirala policija, povečalo za 16,6 %. Po zmanjšanju leta 2009 se je pogostost kaznivih dejanj spolnega nasilja, ki jih je evidentirala policija, v obdobju 2010–2012 v EU-28 vsako leto nekoliko povečala (čeprav je še vedno ostala pod ravnjo iz leta 2008), v letih 2013 in 2014 pa se je povečala hitreje. Na primer leta 2014 (podatki so na voljo za 28 sodnih oblasti, glej sliko 2) se je v EU-28 število kaznivih dejanj spolnega nasilja, ki jih je evidentirala policija, povečalo za 12,2 %. Na splošno povečanje števila kaznivih dejanj spolnega nasilja, ki jih je evidentirala policija, v zadnjih letih je vplivalo zlasti povečanje števila kaznivih dejanj, prijavljenih v Združenem kraljestvu.

V EU-28 (podatki so na voljo za 29 sodnih oblasti) se je v obdobju 2008–2014 število kaznivih dejanj posilstva, ki jih je evidentirala policija, povečalo razmeroma hitro, tako da je bilo do konca tega obdobja za 36,9 % večje (glej sliko 3). Nasprotno se je v EU-28 (podatki so na voljo za 26 sodnih oblasti) število kaznivih dejanj spolnega napada, ki jih je evidentirala policija, leta 2009 hitro zmanjšalo (predvsem zaradi zmanjšanja v Nemčiji), temu pa so sledila rahla zmanjšanja v letih 2010 in 2011. Ta trend se je obrnil leta 2012, ko je bilo zabeleženo skromno povečanje števila kaznivih dejanj spolnega napada. Leta 2013 se je izraziteje (za 5,7 %) povečalo število kaznivih dejanj spolnega napada v EU-28, čemur je leta 2014 sledilo precejšnje povečanje (za 9,2 %).

Skupno število kaznivih dejanj spolnega nasilja, posilstva in spolnega napada, ki jih je policija evidentirala v posameznih sodnih oblasteh, je prikazano v tabelah 8, 9 in 10 podrobnih tabel.

Zastopanost spolov

Slika 4 kaže precejšnja nihanja kaznivih dejanj spolnega nasilja, ki jih je evidentirala policija, kar zadeva spol žrtev, osumljencev, oseb, ki se preganjajo, in obsojencev. Opozoriti je treba, da za razmeroma veliko število sodnih oblasti, vključno z nekaj večjimi državami članicami EU, niso na voljo podatki, razčlenjeni po spolu. Večina žrtev spolnega nasilja so ženske, osumljenci in storilci pa so večinoma moški.

Osebje v sistemu kazenskega pravosodja

V sistem kazenskega pravosodja je vključenih veliko različnih poklicev. V tem članku analiza zajema število policistov, poklicnih sodnikov in zaporniškega osebja, zaposlenega v zaporih za odrasle, pri čemer se podatki nanašajo na stanje z dne 31. decembra vsako leto.

Policisti so opredeljeni kot osebe, ki so zaposlene v javnih agencijah in katerih glavne naloge so preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter prijetje domnevnih storilcev kaznivih dejanj. Ta opredelitev ne vključuje podpornega osebja, kot so tajniki in referenti. Poklicni sodniki so opredeljeni kot uradni pravni strokovnjaki, ki so zaposleni s polnim ali krajšim delovnim časom ter so poklicani in plačani za opravljanje dela sodnika. Pooblaščeni so za obravnavanje civilnih, kazenskih in drugih zadev, vključno z zadevami na pritožbenih sodiščih, in sprejemanje odločitev na sodišču. To ne vključuje nepoklicnih sodnikov, kot so laični sodniki in sodniki porotniki. Število osebja v zaporih za odrasle se nanaša na posameznike, zaposlene v kazenskih ali popravnih zavodih. Številke vključujejo vodstveno, zdravstveno, zaporniško in drugo osebje, kot je osebje, vključeno v vzdrževanje zapora in zagotavljanje hrane.

Slika 5 kaže zadnja gibanja števila osebja, vključenega v različne faze sistema kazenskega pravosodja (policija, sodišča in zapori).

Skupno število policistov v EU-28 (usklajeni podatki so na voljo za 23 sodnih oblasti) se je med letoma 2009 in 2013 zmanjšalo, leta 2014 pa se je nekoliko povečalo. Število poklicnih sodnikov v EU-28 (20 sodnih oblasti) se je v obdobju 2008–2013 vsako leto povečevalo in se nekoliko zmanjšalo leta 2014: skupno se je število sodnikov med letoma 2008 in 2014 povečalo za 4,6 %. V nasprotju s postopnim povečanjem števila poklicnih sodnikov je iz slike 5 razvidno tudi, da se je število osebja, zaposlenega v zaporih za odrasle, na splošno zmanjšalo. V EU-28 (podatki so na voljo za 21 sodnih oblasti) se je med letoma 2008 in 2014 skupno število zaporniškega osebja zmanjšalo za 7,0 %.

Skupno število policistov v posameznih sodnih oblasteh je prikazano v tabeli 11 podrobnih tabel, tabeli 14 in 17 pa kažeta skupno število poklicnih sodnikov in osebja v zaporih za odrasle.

Zastopanost spolov

Zastopanost spolov med osebjem, ki dela v sistemu kazenskega pravosodja EU, je bila precej nesorazmerna (glej sliko 6), pri čemer so bile ženske zlasti nezadostno zastopane v policiji in zaporih ter čezmerno zastopane med poklicnimi sodniki.

V EU-28 (podatki so na voljo za 23 sodnih oblasti) je bilo leta 2014 med policisti 17,7 % žensk. Delež žensk, ki delajo v zaporih za odrasle, je bil nekoliko večji, saj so ženske v EU-28 (podatki so na voljo za 19 sodnih oblasti) predstavljale četrtino vsega osebja, ta delež pa je bil med letoma 2008 in 2014 razmeroma stabilen. Nasprotno pa so leta 2014 ženske predstavljale večino (58,1 %) osebja med poklicnimi sodniki v EU-28 (podatki so na voljo za 23 sodnih oblasti).

Število žensk in moških med policisti je prikazano v tabelah 12 in 13 podrobnih tabel, tabeli 15 in 16 kažeta število moških in žensk med sodniki, tabeli 18 in 19 pa število moških in žensk med osebjem v zaporih za odrasle.

Število zapornikov

Zbrani podatki o zaporih se nanašajo na vse zavode pod pristojnostjo uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, v katerih je osebam odvzeta prostost. Izključeni so centri za pridržanje tujcev med preiskavo njihovega priseljenskega statusa ali za pridržanje tujcev brez pravice bivanja.

Skupno število zapornikov v EU-28 (podatki so na voljo za 27 sodnih oblasti) se je med letoma 2008 in 2011 vsako leto postopoma povečalo, leta 2012 pa se je umirilo in nato leta 2013 in 2014 zmanjšalo za 3,6 % oziroma 3,5 %, tako da je bilo leta 2014 število zapornikov za 3,5 % manjše kot leta 2008 (glej sliko 7).

Število zapornikov v EU-28 (23 sodnih oblasti) s tujim državljanstvom (opomba: lahko so iz druge države članice EU) se je leta 2009 in 2010 povečalo nekoliko hitreje, vendar se je že leta 2011 začelo zmanjševati. Do leta 2014 je bilo za 8,6 % manjše kot leta 2008.

Nasprotno pa se je število mladoletnih zapornikov v EU-28 (podatki so na voljo za 25 sodnih oblasti) v obdobju 2008–2014 znatno zmanjšalo. Njihovo število se je vsako leto v obravnavanem obdobju zmanjšalo za vsaj 4 %, tako da se je med letoma 2008 in 2014 skupaj zmanjšalo za 41,9 %. Največje zmanjšanje števila mladoletnih zapornikov je bilo zabeleženo leta 2014, in sicer za 14,2 %.

Skupno število zapornikov v posameznih sodnih oblasteh je prikazano v tabeli 20 podrobnih tabel, število mladoletnih zapornikov je prikazano v tabeli 23, število zapornikov po državljanstvu (domači državljani in tujci) pa v tabelah 24 in 25.

Zastopanost spolov

Moški predstavljajo veliko večino zapornikov v EU-28 (podatki so na voljo za 26 sodnih oblasti in ne vključujejo Belgije, Estonije, Cipra in Luksemburga). Odrasli moški zaporniki so leta 2014 predstavljali 95 % skupnega števila zapornikov, ta delež pa je bil od leta 2008 razmeroma stabilen.

Število moških in žensk med zaporniki je prikazano v tabelah 21 in 22 podrobnih tabel.

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Podatki, prikazani v tem članku, so bili zbrani prek prve skupne podatkovne zbirke Eurostata United Nations Office on Drugs and Crime (UNODC) (v angleščini) o statistiki kaznivih dejanj in kazenskega pravosodja z uporabo raziskave o trendih kriminala, ki jo je pripravil Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC), in dodatnih podatkov, ki jih je zahteval Eurostat. Več informacij o dodatnih podatkih in analizi je na voljo na tukaj (v angleščini).

Države članice so bile zaprošene, da se pri pripravi podatkov držijo standardnih opredelitev pojmov in navedejo podrobne podatke o vseh odstopanjih.

Podatki za Združeno kraljestvo se zaradi treh ločenih sodnih oblasti sporočajo ločeno (za Anglijo in Wales, Škotsko in Severno Irsko).

Podatki izhajajo iz upravnih evidenc. Vendar na neposredno primerjavo stopenj kriminala na podlagi absolutnih številk vplivajo številni dejavniki, med drugim:

različni pravni sistemi in sistemi kazenskega pravosodja;
stopnje prijavljanja in evidentiranja kaznivih dejanj (na policiji);
različne točke, na katerih se kazniva dejanja merijo (na primer ob prijavi policiji, ob identifikaciji osumljencev itd.);
razlike med pravili, po katerih se štejejo večkratne kršitve;
razlike med seznami kršitev, ki so vključene v skupne podatke o kaznivih dejanjih.

Opozoriti je treba, da uradna evidentirana statistika kriminala ne vključuje kaznivih dejanj, ki niso bila prijavljena policiji.

Tudi na podatke o številu zapornikov lahko vpliva vrsta dejavnikov, na primer:

število zadev, ki se obravnavajo na sodiščih;
delež zadev, v katerih je dodeljena zaporna kazen;
trajanje izrečenih kazni;
število oseb, ki jim je odvzeta prostost;
datum raziskave, zlasti kadar se uporabljajo amnestije.

Zato je težko in lahko zavajajoče primerjati statistike kaznivih dejanj in kazenskega pravosodja iz različnih sodnih oblasti. V tem članku zato sodne oblasti niso neposredno primerjane med seboj, temveč je poudarek na gibanjih skozi čas. Za take primerjave skozi čas se šteje, da so zanesljivejše, če se predpostavlja, da ostanejo značilnosti sistema vodenja evidenc v zadevni državi pretežno enake. Vendar obstaja veliko izjem, saj se metode sčasoma spreminjajo, kar povzroča prekinitve v vrstah.

Pri analizi časovnih vrst za EU-28 se predstavljeni podatki sistematično izračunajo na podlagi sodnih oblasti, za katere so podatki na voljo za celotno obravnavano obdobje (2008–2014). Zato je treba poudariti, da predstavljene številke ne izražajo vedno evidentiranih kaznivih dejanj v vseh 30 sodnih oblasteh, ker manjkajo podatki za eno ali več referenčnih let; manjkajoče informacije so sistematično dodane v opombo in navedene tudi v spremljajoči analizi.

Vendar lahko rezultati za EU-28 prikrijejo nihanja v posameznih sodnih oblastih. V ta namen so podatki za posamezne sodne oblasti predstavljeni v sklopu podrobnih tabel. Poleg tega so podrobne informacije v zvezi s podatki za posamezne sodne oblasti na voljo v referenčnih metapodatkih metadata (v angleščini).

Za opredelitev gibanj skozi čas so bili izračunani indeksi, pri čemer je bilo kot referenčno leto uporabljeno leto 2008:

indeks I_i = vrednost indeksa za leto i = (C_i/C_referenca) * 100
C_i = evidentirana vrednost za leto i
C_referenca = evidentirana vrednost v referenčnem letu.

Previdnost je pomembna tudi pri obravnavi majhnih številk. Na primer stopnje umorov se lahko precej razlikujejo med leti, zlasti v državah z razmeroma majhnim številom prebivalcev.

Spletišče Eurostata uporabnikom od leta 2008 omogoča dostop do podrobnih rezultatov skupne zbirke podatkov Eurostata in UNODC ter povezanih metapodatkov. Obstajajo tudi tabele s starejšimi podatki do leta 2007: skupni podatki o kaznivih dejanjih, ki jih je evidentirala policija, so na voljo od leta 1950, podatki o posameznih kaznivih dejanjih in številu policistov od leta 1993, informacije o številu zapornikov pa od leta 1987.

Kot je navedeno zgoraj, je težko doseči primerljivost podatkov med državami, uporabnikom pa zelo priporočamo, da za nadaljnje analize uporabijo datoteke z metapodatki.

Ozadje

Eurostat je bil na podlagi dokumenta „Haški program: krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji“ iz leta 2004 pooblaščen za razvoj primerljive statistike kaznivih dejanj in kazenskega pravosodja, vrsta ukrepov v zvezi s tem pa je bila opredeljena v sporočilu Evropske komisije „Ocenjevanje kriminalitete v EU: akcijski načrt za statistične podatke v obdobju 2011–2015“ (COM(2011) 713 final).

Glej tudi

Government expenditure on public order and safety (v angleščini)

Druge informacije Eurostata

Objave

EU Trends in statistics on police-recorded crime and the criminal justice system, 2008–2013 — Statistics in Focus Issue 3/2015, objavljeno decembra 2015 (v angleščini)
Trends in Crime and Criminal Justice — Statistics in Focus Issue 18/2013, objavljeno 1. avgusta 2013 (v angleščini)
Crime and Criminal Justice — Statistics in Focus Issue 6/2012, objavljeno 18. januarja 2012 (v angleščini)
Crime and Criminal Justice — Statistics in Focus Issue 58/2010, objavljeno 29. novembra 2010 (v angleščini)
Crime and Criminal Justice — Statistics in Focus Issue 36/2009, objavljeno 29. maja 2009 (v angleščini)
Crime and Criminal Justice — Statistics in Focus Issue 19/2008, objavljeno 12. marca 2008 (v angleščini)

Podatkovna zbirka

Crime and criminal justice (crim) (v angleščini)

Metodologija/Metapodatki

Kriminal in kazensko pravosodje (ESMS metadata file — crim_esms) (v angleščini)

Izvorni podatki za tabele in slike (MS Excel)

Kriminal in kazensko pravosodje: tabele in slike (v angleščini)
Kriminal in kazensko pravosodje: podrobne tabele (v angleščini)

Druge informacije

Zunanje povezave

Agencija Evropske unije za temeljne pravice
Council of Europe (v angleščini)
European Institute for Gender Equality (v angleščini)
European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (v angleščini)
European Sourcebook of Crime and Criminal Justice Statistics — 5th edition (v angleščini)
Haški program: krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji (Uradni list C 53 z dne 3. marca 2005, str. 11)
Stockholmski program – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje (Uradni list C 115 z dne 4. maja 2010, str. 1)
United Nations Office on Drugs and Crime — Data and analysis (v angleščini)

Opombe

↑ V vsaki od držav članic EU-28 je po ena sodna oblast, razen v Združenem kraljestvu, kjer so tri: Anglija in Wales, Škotska, Severna Irska. Tako je v EU-28 skupaj 30 sodnih oblasti.

(v angleščini)

[1] V vsaki od držav članic EU-28 je po ena sodna oblast, razen v Združenem kraljestvu, kjer so tri: Anglija in Wales, Škotska, Severna Irska. Tako je v EU-28 skupaj 30 sodnih oblasti.

[1]