Statistika porazdelitve dohodka

Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka. Predvidena posodobitev članka: novembra 2015. Angleška različica je novejša.

Slika 1: Stopnja in prag tveganja revščine, 2010 – Vir: Eurostat (ilc_li01) in (ilc_li02)

Tabela 1: Stopnja tveganja revščine po socialnih transferjih, 2008–2010
(%) – Vir: Eurostat (ilc_li02)

Tabela 2: Stopnja tveganja revščine po socialnih transferjih glede na najpogostejši zaposlitveni status, 2010 (1)
(%) – Vir: Eurostat (ilc_li04)

Slika 2: Stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferji in po njih, 2010 (1)
(%) – Vir: Eurostat (ilc_li02) in (ilc_li10)

Slika 3: Neenakost porazdelitve dohodka, 2010
(razmerje dohodkovnih kvintilnih razredov) – Vir: Eurostat (ilc_di11)

Slika 4: Razmerje mediane dohodka, 2010
(razmerje med mediano ekvivalentnega razpoložljivega dohodka ljudi v starosti več kot 65 let in mediano ekvivalentnega razpoložljivega dohodka ljudi v starosti manj kot 65 let) – Vir: Eurostat (ilc_pnp2)

Slika 5: Relativna mediana vrzeli tveganja revščine, 2010
(%) – Vir: Eurostat (ilc_li11)

Ta članek analizira nedavno statistiko dohodkovne revščine in dohodkovne neenakosti v Evropski uniji (EU). Primerjave življenjskega standarda med državami pogosto temeljijo na bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca, ki z denarnega vidika prikaže, kako bogata je ena država v primerjavi z drugo. Vendar ta glavni kazalnik zelo malo pove o porazdelitvi dohodka znotraj države in tudi ne zagotavlja informacij o nedenarnih dejavnikih, ki so lahko pomembni za oceno kakovosti življenja določenega prebivalstva. Po eni strani lahko neenakost porazdelitve dohodka ljudi spodbudi, da izboljšajo svoj položaj z delom, inovacijami ali pridobivanjem novih spretnosti. Po drugi strani pa so z dohodkovno neenakostjo pogosto povezani kriminal, revščina in socialna izključenost.

Glavne statistične ugotovitve

Stopnja in prag tveganja revščine

Leta 2010 je bilo po ocenah po socialnih transferjih na pragu tveganja revščine 16,4 % prebivalstva EU-27 (glej Sliko 1). Ta delež, izračunan kot uteženo povprečje nacionalnih rezultatov, prikriva precejšnje razlike med državami članicami EU. V šestih državah, in sicer Latviji (21,3 %), Romuniji (21,1 %), Bolgariji (20,7 %), Španiji (20,7 %), Litvi (20,2 %) in Grčiji (20,1 %), je bila po ocenah na pragu tveganja revščine več kot petina prebivalstva. Najnižji delež oseb na pragu tveganja revščine je bil na Nizozemskem (10,3 %) in Češkem (9,0 %). O relativno nizkem deležu prebivalstva na pragu tveganja revščine sta poročali tudi Norveška (11,2 %) in Islandija (9,8 %).

Prag tveganja revščine (prikazan tudi na Sliki 1) je opredeljen s 60 % mediane nacionalnega ekvivalentnega razpoložljivega dohodka. Pogosto je izražen v standardih kupne moči (SKM) zaradi upoštevanja razlik med življenjskimi stroški v različnih državah. Ta prag se je leta 2010 med državami članicami EU bistveno razlikoval: znašal je od 2 122 SKM v Romuniji in 3 528 SKM v Bolgariji do vrednosti med 11 000 ter 12 000 SKM na Nizozemskem, Cipru in v Avstriji, največ pa v Luksemburgu, in sicer 16 049 SKM; prag revščine je bil razmeroma visok tudi na Norveškem in v Švici (nad 13 000 SKM v obeh državah).

Na splošno je stopnja tveganja revščine (po socialnih transferjih) iz leta v leto relativno stabilna (glej Tabelo 1). Med letoma 2009 in 2010 sta bili edini izjemi tega pravila Latvija (z znižanjem za 4,4 odstotne točke, in sicer s 25,7 % v letu 2009 na 21,3 % v letu 2010) in Estonija (z znižanjem za 3,9 odstotne točke, in sicer s 19,7 % v letu 2009 na 15,8 % v letu 2010). Stopnja tveganja revščine po socialnih transferjih pa se je med letoma 2009 in 2010 povečala za vsaj eno odstotno točko na Slovaškem, Irskem, v Španiji in Sloveniji. Na Hrvaškem se je stopnja občutneje povečala (2,6 odstotne točke), čeprav bi bil razlog za to lahko v spremembi vira podatkov v letu 2010.

Različne skupine v družbi so bolj ali manj izpostavljene tveganju dohodkovne revščine. Leta 2010 se stopnja tveganja revščine (po socialnih transferjih) pri moških in ženskah v EU-27 ni bistveno razlikovala (15,6 % pri moških in 17,0 % pri ženskah). Največja razlika v višini 3,3 odstotne točke (19,0 % pri moških in 22,3 % pri ženskah) je bila v Bolgariji. Poleg tega so s Švedske, Cipra, iz Avstrije, Slovenije in Italije poročali, da so bile stopnje tveganja revščine v letu 2010 pri ženskah za vsaj 2,5 odstotne točke višje kot pripadajoče stopnje pri moških. Nasprotno pa je stopnja tveganja revščine v štirih državah članicah EU nekoliko višja pri moških kot pri ženskah, in sicer v Litvi, Latviji, Madžarski in Luksemburgu.

Razlike v stopnji revščine pa so bile bolj očitne pri razvrstitvi prebivalstva glede na zaposlitveni status (glej Tabelo 2). Še zlasti so tveganju revščine izpostavljeni brezposelni: leta 2010 je bila skoraj polovica (45,0 %) brezposelnih v EU-27 na pragu tveganja revščine, pri čemer je bil ta delež največji v Nemčiji (70,3 %) in Litvi (55,6 %), o malo manj kot polovičnem deležu brezposelnih na pragu revščine v letu 2010 pa so poročali še iz štirih drugih držav članic (Bolgarije, Latvije, Združenega kraljestva in Estonije). Leta 2010 je bil na pragu tveganja revščine približno vsak sedmi upokojenec v EU-27 (13,9 %); stopnje so bile veliko višje na Cipru (41,1 %) in v Bolgariji (30,0 %). Za zaposlene je bilo tveganje revščine veliko manj verjetno (povprečno 8,4 % v EU-27), čeprav je bil razmeroma visok delež zaposlenih na pragu tveganja revščine v Romuniji (17,2 %) in Grčiji (13,8 %), medtem ko so Španija, Litva, Poljska in Luksemburg poročali, da je bila v letu 2010 več kot desetina zaposlenih na pragu tveganja revščine.

Za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti se lahko uporabijo ukrepi socialne zaščite. Eden od takih ukrepov je na primer izplačevanje nadomestil. Uspeh ukrepov socialne zaščite se lahko presoja na primer s primerjavo kazalnikov tveganja revščine pred socialnimi transferji in po njih (glej Sliko 2). Leta 2010 se je s socialnimi transferji stopnja tveganja revščine med prebivalstvom EU-27 zmanjšala s 25,9 % pred transferji na 16,4 % po njih, s čimer se je skoraj 37 % oseb, ki bi jim sicer grozila revščina, povzpelo nad prag revščine. Relativno gledano je bil učinek socialnih nadomestil najmanjši v Grčiji, Italiji, Romuniji in Bolgariji. Nasprotno pa so socialni transferji najmanj polovici oseb, ki jim je grozila revščina na Irskem, Madžarskem, Danskem, Švedskem, Finskem, Nizozemskem, Češkem in v Luksemburgu omogočili, da so se dvignili nad prag revščine; enako velja za Norveško in Islandijo.

Dohodkovna neenakost

Vlade, oblikovalci politik in družba nasploh se ne morejo učinkovito spoprijeti z revščino in socialno izključenostjo brez analize neenakosti v družbi, pa naj gre za neenakosti ekonomskega ali socialnega značaja. Podatki o ekonomski neenakosti so zlasti pomembni za oceno relativne revščine, saj lahko porazdelitev gospodarskih virov neposredno vpliva na obseg in stopnjo revščine (glej Sliko 3). Za prebivalstvo EU-27 je bila leta 2010 značilna zelo neenaka porazdelitev dohodka: 20 % prebivalstva z najvišjim ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom je prejelo petkrat toliko dohodka kot 20 % prebivalstva z najnižjim ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom. To razmerje se med državami članicami precej razlikuje, in sicer znaša od 3,4 v Sloveniji in Madžarski ter 3,5 na Švedskem in Češkem do 5,9 v Bolgariji, 6,0 v Romuniji, 6,9 v Latviji in Španiji ter največ, 7,3, v Litvi.

Za vprašanje neenakosti, ki jo občutijo številne družbene skupine, obstaja tudi politični interes. Posebne pozornosti so deležni starejši, kar delno odraža vedno večji delež prebivalcev EU, starejših od 65 let. Pokojninski sistemi lahko močno vplivajo na odpravljanje revščine med starejšimi. V zvezi s tem je zanimivo primerjati dohodke starejših z dohodki preostalega prebivalstva. V EU-27 kot celoti je bila mediana dohodka ljudi v starosti 65 let in več leta 2010 enaka 88 % mediane dohodka prebivalstva, mlajšega od 65 let (glej Sliko 4). Madžarska in Luksemburg sta bili edini državi članici, v katerih je bil dohodek starejših višji od dohodka mlajših od 65 let. V Franciji, Romuniji, na Poljskem, v Italiji, Litvi in Avstriji je mediana dohodka starejših znašala več kot 90 % dohodka mlajših od 65 let; enako velja za Islandijo. Nasprotno pa je na Cipru mediana dohodka starejših znašala manj kot 65 % dohodka mlajših od 65 let, na Danskem, v Estoniji, Bolgariji, Belgiji, Latviji, na Finskem in Švedskem pa je bila med 70 in 80 %; ti razmeroma nizki deleži lahko okvirno odražajo pokojninske pravice.

Stopnja revščine, s katero se lahko številčno opredeli, kako revni so revni, se lahko izmeri z relativno mediano vrzeli tveganja revščine. V EU-27 je bila leta 2010 mediana dohodka oseb, ki jim je grozila revščina, v povprečju 23,2 % pod pragom revščine, ki je bil pri 60 %. Pri državah na Sliki 5 je bila relativna mediana vrzeli tveganja revščine največja v Litvi (32,6 %), Španiji in Romuniji (obe 30,6 %), Bolgariji (29,6 %) in Latviji (29,4 %); o razmeroma veliki vrzeli (28,6 %) pa so poročali tudi s Hrvaške. Najmanjša vrzel med državami članicami EU je bila ugotovljena na Finskem (13,8 %), sledijo ji Irska (15,2 %), Nizozemska (16,2 %) in Madžarska (16,5 %).

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Leta 2003 je bil na podlagi prijateljskega dogovora med Eurostatom, šestimi državami članicami EU (Avstrijo, Belgijo, Dansko, Grčijo, Irsko in Luksemburgom) ter Norveško uveden projekt zbiranja [[Glossary:EU statistics on income and living conditions (EU-SILC)|statističnih podatkov EU o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC)]. Projekt EU-SILC je bil uveden za zagotavljanje podatkov za kazalnike o dohodku in življenjskih pogojih; pravna podlaga za zbiranje podatkov je Uredba (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta. Zbiranje teh statističnih podatkov se je leta 2004 uradno začelo v 15 državah, leta 2005 pa je bilo razširjeno na vse preostale države članice EU-25 ter Islandijo in Norveško. Bolgarija in Turčija sta projekt EU-SILC začeli izvajati leta 2006, Romunija leta 2007, Švica leta 2008, Hrvaška pa je raziskovanje uvedla leta 2010 (podatki za Hrvaško za leti 2008 in 2009 temeljijo na drugačnem viru podatkov, in sicer na Anketi o porabi v gospodinjstvih (HBS)). EU-SILC zajema presečno in vzdolžno razsežnost.

Razpoložljivi dohodek gospodinjstva se določi tako, da se seštejejo vsi denarni dohodki vseh članov gospodinjstva iz katerega koli vira (vključno s dohodki iz dela in naložb ter socialnimi prispevki), vključno z dohodkom na ravni gospodinjstva, ter odštejejo davki in plačani socialni prispevki. Zaradi upoštevanja razlik v velikosti in sestavi gospodinjstva se rezultat deli s številom „enakovrednih odraslih“ na podlagi standardne (ekvivalenčne) lestvice, t. i. „prilagojene lestvice OECD“, v skladu s katero se prvemu odraslemu v gospodinjstvu pripiše utež 1, vsakemu nadaljnjemu članu gospodinjstva, staremu 14 let ali več, utež 0,5, vsakemu članu gospodinjstva, mlajšemu od 14 let, pa utež 0,3. Rezultat se imenuje ekvivalentni razpoložljivi dohodek in se pripiše vsakemu članu gospodinjstva. Za določitev kazalnikov revščine se ekvivalentni razpoložljivi dohodek izračuna iz skupnega razpoložljivega dohodka gospodinjstva, pri čemer se ta deli z ekvivalentno velikostjo gospodinjstva; za vse osebe v gospodinjstvu se tako šteje, da imajo enak ekvivalentni dohodek.

Referenčno dohodkovno obdobje je določeno 12-mesečno obdobje (npr. predhodno koledarsko ali davčno leto) za vse države razen Združenega kraljestva, pri katerem je referenčno dohodkovno obdobje tekoče leto raziskovanja, in Irske, pri kateri je raziskovanje neprekinjeno in se zbirajo podatki o dohodku 12 mesecev pred raziskovanjem.

Stopnja tveganja revščine je opredeljena kot delež ljudi z ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom, ki je pod pragom tveganja revščine, (izraženim v standardih kupne moči (SKM)), ki je opredeljen s 60 % srednjega nacionalnega ekvivalentnega razpoložljivega dohodka. V skladu s sklepi Evropskega sveta se stopnja tveganja revščine določi glede na razmere v posamezni državi članici EU in ne s skupnim pragom. Ta stopnja tveganja revščine se lahko izrazi pred socialnimi transferji ali po njih, pri čemer se z razliko meri hipotetični učinek nacionalnih socialnih transferjev na zmanjševanje tveganja revščine. Starostne, družinske in vdovske pokojnine veljajo za dohodek pred transferji in ne za socialne transferje. Na voljo so različne analize tega kazalnika, na primer glede na starost, spol, zaposlitveni status, tip gospodinjstva ali stopnjo izobrazbe. Opozoriti je treba, da kazalnik ne meri premoženja, temveč je relativno merilo nizkega kratkoročnega dohodka (v primerjavi z drugimi ljudmi v isti državi), ki ne pomeni nujno nizkega življenjskega standarda. Agregat za EU-27 je povprečje posameznih nacionalnih vrednosti, uteženo glede na število prebivalcev.

Ozadje

V okviru Evropskega sveta v Laeknu decembra 2001 so evropski voditelji držav in vlad potrdili prvi sklop skupnih statističnih kazalnikov za socialno izključenost in revščino, ki ga podskupina za kazalnike pri Odboru za socialno zaščito stalno izboljšuje. Ti kazalniki so bistveni element odprte metode koordinacije za spremljanje napredka držav članic EU pri zmanjševanju revščine in socialne izključenosti.

EU-SILC je referenčni vir statističnih podatkov EU o dohodkih in življenjskih pogojih ter zlasti kazalnikov o socialni vključenosti. V okviru strategije Evropa 2020 je Evropski svet junija 2010 sprejel krovni cilj za socialno vključenost, po katerem bi se moralo število ljudi v EU, ki jih ogrožata revščina ali socialna izključenost, do leta 2020 zmanjšati za najmanj 20 milijonov. EU-SILC je vir za spremljanje napredka pri doseganju tega krovnega cilja, ki se meri s kazalnikom, ki zajema stopnjo tveganja revščine, stopnjo hude materialne prikrajšanosti ter delež ljudi, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko intenzivnostjo dela – več informacij v članku o socialni vključenosti.

Glej tudi

Housing conditions (v angleščini)
Social inclusion statistics (v angleščini)
Stanovanjska statistika

Druge informacije Eurostata

Income distribution and monetary poverty (ilc_ip)

Monetary poverty (ilc_li)

Monetary poverty for elderly people (ilc_pn)

Distribution of income (ilc_di)

Posebni razdelek

Income and living conditions (v angleščini)

Metodologija / Metapodatki

Income and living conditions (ESMS metadata file — ilc_esms) (v angleščini)
Comparative EU Statistics on Income and Living Conditions: Issues and Challenges (v angleščini) (Proceedings of the International Conference on EU Comparative Statistics on Income and Living Conditions, Helsinki, 6-8 November 2006) (v angleščini)

Izvorni podatki za tabele in sliki (MS Excel)

Income distribution: tables and figures (v angleščini)

Druge informacije

Uredba (ES) št. 1177/2003 z dne 16. junija 2003 o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC)
Uredba (ES) št. 1553/2005 z dne 7. septembra 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 1177/2003 o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC)
Uredba (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih […] statistike […] zaradi pristopa Bolgarije in Romunije

Zunanje povezave

EU Employment and Social Situation Quarterly Review - December 2011 (v angleščini)
OECD — Better Life Initiative: Measuring Well-being and Progress (v angleščini)
Employment and Social Developments in Europe (2011) (v angleščini)