Statistics Explained

Archive:Statistika minimalnih plač

Revision as of 12:21, 29 January 2015 by Peterle (talk | contribs)
Podatki iz septembra 2014. Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka. Predvidena posodobitev članka: aprila 2015.
Zemljevid 1: Minimalne plače, 1. julija 2014
(v EUR na mesec) – Vir: Eurostat (earn_mw_cur)

V tem članku je prikazano, kako se ravni minimalne plače občutno razlikujejo med državami članicami Evropske unije (EU), hkrati pa vključuje primerjavo s stanjem v državah kandidatkah in Združenih državah.

Statistika minimalnih plač, ki jo objavlja Eurostat, se nanaša na nacionalne minimalne plače. Nacionalna minimalna plača običajno velja za vse zaposlene ali vsaj veliko večino zaposlenih v državi. Uveljavljena je z zakonom, pri čemer je pogosto določena na podlagi posvetovanj s socialnimi partnerji ali pa neposredno z nacionalnim medsektorskim sporazumom.

Minimalne plače so na splošno predstavljene kot mesečne postavke za bruto dohodke, tj. pred odbitkom davka na dohodek in prispevkov za socialno varnost, ki jih plača zaposleni. Ti odbitki se razlikujejo od države do države.

Eurostat objavlja informacije o nacionalnih minimalnih plačah dvakrat letno. Te informacije kažejo na stanje 1. januarja in 1. julija vsako leto. Tako se spremembe minimalnih plač, uvedene med obema datuma, pokažejo šele v naslednjem polletnem pregledu podatkov.


Glavne statistične ugotovitve

Razlike v nacionalnih minimalnih plačah

Minimalne plače v državah članicah EU so julija 2014 znašale od 174 EUR do 1 921 EUR na mesec

Slika 1: Minimalne plače, julij 2014 (¹)
(v EUR na mesec) – Vir: Eurostat (earn_mw_cur)

Leta 2014 je 21 od 28 držav članic EU (izjeme so bili Danska, Nemčija, Italija, Ciper, Avstrija, Finska in Švedska) imelo določeno nacionalno minimalno plačo (glej Zemljevid 1). Mesečne minimalne plače so se 1. julija 2014 zelo razlikovale, in sicer od 174 EUR v Bolgariji do 1 921 EUR v Luksemburgu. Nacionalna minimalna plača je bila določena tudi v naslednjih državah kandidatkah: Albaniji, Črni gori, Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, Srbiji in Turčiji.

Na Sliki 1 so prikazane ravni bruto minimalnih mesečnih plač v eurih julija 2014. Države so glede na raven minimalnih plač razdeljene v tri skupine. Prva skupina vključuje 15 držav, v katerih so minimalne plače znašale manj kot 500 EUR na mesec: Albanijo, Bolgarijo, Črno goro, Romunijo, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Srbijo, Litvo, Češko, Latvijo, Madžarsko, Slovaško, Estonijo, Turčijo, Hrvaško in Poljsko.

Druga skupina vključuje pet držav članic EU (Portugalsko, Grčijo, Malto, Španijo in Slovenijo) in Združene države, pri čemer ima vsaka od njih srednje visoko raven minimalnih plač, in sicer od 500 EUR do 1 000 EUR na mesec.

Zadnja skupina vključuje šest držav članic (Združeno kraljestvo, Francijo, Irsko, Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg), v katerih so minimalne plače znašale več kot 1 000 EUR na mesec.

Opozoriti je treba, da v državah članicah EU zunaj euroobmočja, ki imajo določene minimalne plače (Bolgarija, Češka, Hrvaška, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija in Združeno kraljestvo), ter v Albaniji, Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, Srbiji, Turčiji in Združenih državah na ravni in razvrstitev minimalnih plač v eurih vplivajo menjalni tečaji.

Minimalne plače, izražene v standardih kupne moči

Razlike v ravneh minimalnih plač med državami so veliko manjše, če se upoštevajo razlike v ravneh cen

Slika 2: Minimalne plače, julij 2014 (¹)
(v SKM na mesec) – Vir: Eurostat (earn_mw_cur)

Na Sliki 2 se primerjajo bruto minimalne plače ob upoštevanju razlik v ravneh cen z uporabo paritet kupne moči (PKM za izdatke gospodinjstev za končno potrošnjo). Po pričakovanjih se s prilagoditvijo glede na razlike v ravneh cen zmanjšajo razlike med državami. Države iz prve skupine, ki imajo razmeroma nizke minimalne plače v eurih, običajno poročajo o nižjih ravneh cen in posledično o razmeroma višjih minimalnih plačah, če so izražene v standardih kupne moči (SKM). Po drugi strani imajo države iz tretje skupine, ki imajo razmeroma visoke minimalne plače v eurih, običajno višje ravni cen, njihove minimalne plače v SKM pa so na splošno razmeroma nižje. S to prilagoditvijo glede ravni cen se delno zmanjšajo izrazite razlike med tremi različnimi skupinami držav, ki so bile opredeljene pri razvrstitvi po eurih. Razmerje razlik v minimalnih plačah med državami članicami EU se je zmanjšalo z 1 : 11 v eurih na 1 : 5 v SKM. V državah članicah EU so mesečne minimalne plače v SKM znašale od 354 v Romuniji do 1 559 v Luksemburgu.

S pretvorbo iz eurov v SKM se zmanjša razpon med najvišjimi in najnižjimi minimalnimi plačami ter spremeni razvrstitev držav. Glavne razlike med minimalnimi plačami v eurih in SKM so bile ugotovljene v Bolgariji, Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, na Češkem, Madžarskem, v Estoniji, na Portugalskem in v Turčiji, pri čemer se je vsaka od teh držav na lestvici premaknila za vsaj dve mesti. Devet držav se je premaknilo za eno mesto (Črna gora, Romunija, Latvija, Hrvaška, Poljska, Malta, Španija, Francija in Irska). Velika večina držav je pri primerjavi med Sliko 1 in Sliko 2 ostala v isti skupini. Izjeme so bile Madžarska, Hrvaška, Turčija in Poljska, ki so se iz prve skupine (nizke minimalne plače) premaknile v drugo skupino (srednje visoke minimalne plače), ter Združene države, ki so se iz druge skupine (srednje visoke minimalne plače) premaknile v tretjo skupino (višje minimalne plače).

Ravni minimalnih plač glede na povprečne bruto mesečne dohodke

Slika 3: Minimalne plače kot delež povprečne vrednosti bruto mesečnih dohodkov, 2013 (¹)
(%) – Vir: Eurostat (earn_mw_avgr2)

Leta 2013 je raven bruto mesečnih plač znašala od 30 % do nekaj več kot 50 % povprečnih bruto mesečnih dohodkov na področju industrije, gradbeništva ali storitev (razen dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem ter dejavnosti eksteritorialnih organizacij in teles), kot je zajeto s področji B–S klasifikacije NACE Rev. 2 (glej Sliko 3).

Raven minimalnih plač glede na povprečne bruto mesečne dohodke je bila najvišja v Sloveniji (51,4 %), Grčiji (50,1 %, 2011) in Turčiji (50 %, 2010). V spodnjem delu lestvice so Združene države, Češka, Estonija (2012), Romunija (2012) in Španija poročale, da je raven minimalnih plač znašala manj kot 35 % povprečnih bruto mesečnih dohodkov.

Delež zaposlenih z minimalnimi plačami

Slika 4: Delež zaposlenih, ki zaslužijo manj kot 105 % mesečne minimalne plače, oktober 2010 (¹)
(%) – Vir: Eurostat, anketa o strukturi plač iz leta 2010 in minimalne plače; poseben izračun za namene te publikacije; podatki niso na voljo v Eurostatovi spletni podatkovni zbirki

Delež zaposlenih z minimalnimi plačami se lahko med državami zelo razlikuje. Na podlagi povezave med mikropodatki iz zadnje štiriletne ankete o strukturi plač in tedanjo veljavno ravnjo minimalnih plač (za zadnjo anketo o strukturi plač je to bil oktober 2010) je mogoče oblikovati oceno (kot je predstavljena na Sliki 4). Zaradi primerljivosti je bil obseg omejen na zaposlene s polnim delovnim časom, ki so stari vsaj 21 let in delajo v podjetjih z vsaj 10 zaposlenimi, pri čemer so bile izključene javna uprava, obramba in obvezna socialna varnost (področje O klasifikacije NACE Rev. 2). Poleg tega mesečni dohodki, izračunani na podlagi ankete o strukturi plač iz leta 2010, izključujejo dohodke, povezane z nadurnim in izmenskim delom.

Med državami članicami EU, ki imajo določeno minimalno plačo, je delež zaposlenih, ki zaslužijo manj kot 105 % nacionalne minimalne plače, znašal več kot 9 % v osmih državah članicah, in sicer v Sloveniji (19,2 %), Litvi (13,7 %), Latviji (11,8 %), Luksemburgu (10,2 %), na Poljskem (9,9 %), Irskem (9,2 %), v Franciji (9,2 %) in na Hrvaškem (9,2 %). Španija (0,2 %) je zabeležila najmanjši delež zaposlenih, ki zaslužijo manj kot 105 % nacionalne minimalne plače, medtem ko je delež zaposlenih, ki zaslužijo manj kot to, v preostalih 11 državah članicah znašal med 2 % in 4,7 %.

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Mesečne nacionalne minimalne plače

Statistika minimalnih plač, ki jo objavlja Eurostat, se nanaša na mesečne nacionalne minimalne plače. Podatki se objavijo glede na minimalne plače, ki veljajo 1. januarja in 1. julija vsako leto.

Osnovna nacionalna minimalna plača je določena na urni, tedenski ali mesečni postavki in je uveljavljena z zakonom (prek vlade), pri čemer je pogosto določena na podlagi posvetovanj s socialnimi partnerji ali pa neposredno z nacionalnim medsektorskim sporazumom. Nacionalna minimalna plača običajno velja za vse zaposlene ali vsaj veliko večino zaposlenih v državi, pri čemer se informacije sporočajo v bruto vrednostih.

Za države, v katerih nacionalna minimalna plača ni določena na mesečni postavki (temveč na primer na urni ali tedenski), je raven minimalne plače pretvorjena v mesečno postavko v skladu s pretvorbenimi količniki, ki jih predložijo države:

Irska: (urna postavka x 39 ur x 52 tednov) / 12 mesecev;

Francija: podatki od januarja 1999 do januarja 2005: (urna postavka x 39 ur x 52 tednov) / 12 mesecev; podatki od julija 2005: (urna postavka x 35 ur x 52 tednov) / 12 mesecev;

Malta: (tedenska postavka x 52 tednov) / 12 mesecev;

Združeno kraljestvo: (urna postavka x število povprečnih osnovnih plačanih ur na teden za zaposlene s polnim delovnim časom v vseh sektorjih x 52,18 tedna) / 12 mesecev;

Združene države: (urna postavka x 40 ur x 52 tednov) / 12 mesecev.

V Srbiji je določena urna neto minimalna plača. Uporablja se naslednja pretvorba: (urna neto postavka x 40 ur x 52,2 tedna) / 12 mesecev. Znesek se nato preračuna v bruto vrednost, da se zajamejo veljavni davki.

Poleg tega so bili podatki prilagojeni, da se upoštevajo primeri, ko se minimalna plača izplačuje za več kot 12 mesecev letno (kot je v Grčiji, Španiji in na Portugalskem, kjer se izplačuje za 14 mesecev na leto).

Podatki o nacionalnih minimalnih plačah se predložijo Eurostatu v nacionalni valuti. Za države članice zunaj euroobmočja so minimalne plače v nacionalnih valutah pretvorjene v eure z uporabo mesečnega menjalnega tečaja, zabeleženega ob koncu preteklega meseca (za izračun minimalnih plač v eurih 1. januarja 2014 je bil na primer uporabljen tečaj ob koncu decembra 2013).

Za odpravo učinka razlik v ravneh cen med državami se uporabljajo posebna menjalna razmerja, ki se imenujejo paritete kupne moči (PKM). PKM za izdatke gospodinjstev za končno potrošnjo v vsaki državi se uporabljajo za pretvorbo mesečnih minimalnih plač v eurih ali nacionalnih valutah v umetno skupno enoto, ki se imenuje standard kupne moči (SKM). Če PKM za zadnje referenčno obdobje še niso na voljo, se uporabijo PKM za preteklo leto, serije pa se posodobijo, ko so na voljo najnovejši PKM.

Države, ki niso zajete v statistiko minimalnih plač

Nacionalna minimalna plača 1. julija 2014 ni bila določena na Danskem, v Nemčiji, Italiji, na Cipru, v Avstriji, na Finskem in Švedskem ter na Islandiji, Norveškem in v Švici. V Nemčiji so minimalne plače za več sektorjev določene s kolektivnimi pogodbami v skladu z določbami zakona o napotenih delavcih. Za zavezujoče jih je razglasilo zvezno ministrstvo za delo in socialne zadeve. Nacionalna minimalna plača bo v Nemčiji začela veljati januarja 2015. Na Cipru vlada določi minimalne plače za posamezne poklice. Na Danskem, v Italiji, Avstriji, na Finskem in Švedskem ter na Islandiji, Norveškem in v Švici so minimalne plače določene s kolektivnimi pogodbami v posameznih sektorjih.

Povprečni mesečni dohodki

Podatki o bruto mesečnih dohodkih zajemajo nadomestilo v gotovini, plačano pred odbitkom vseh davkov in prispevkov za socialno varnost, ki jih plačajo prejemniki plače in zadrži delodajalec, ter so omejeni na bruto dohodke, ki se izplačajo v vsakem plačilnem obdobju. „Neobičajna plačila“, kot so 13. ali 14. mesečna plača (razen za Grčijo, Španijo in Portugalsko), regresi za dopust itd., niso vključena. Ta opredelitev sledi opredelitvi, uporabljeni pri anketi o strukturi plač.

Podatki o bruto mesečnih dohodkih se nanašajo na področja B–S klasifikacije NACE Rev. 2 (industrija, gradbeništvo in storitve, razen dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem ter dejavnosti eksteritorialnih organizacij in teles) ter zajemajo zaposlene s polnim delovnim časom, ki delajo v podjetjih vseh velikosti.

Ozadje

Več držav članic ustanoviteljic EU ima dolgo tradicijo, kar zadeva zagotavljanje nacionalne minimalne plače za tiste z nižjimi plačami na trgu dela. V nasprotju s tem so številne države članice, vključno z Irsko, Združenim kraljestvom in več državami, ki so pristopile k EU leta 2004 ali pozneje, šele nedavno uvedle zakonodajo o minimalni plači, pri čemer 1. julija 2014 sedem od držav članic EU-28 ni imelo določene nacionalne minimalne plače.

V zadnjih letih je v večini evropskih držav mogoče opaziti vzorec razmeroma skromnega poviševanja plač (zmernost plačne politike), pri čemer je veliko skupin, ki zastopajo delavce, trdilo, da so kupna moč in splošni življenjski standardi upadli. Nekateri politiki, predstavniki delavcev, interesne skupine in komentatorji spodbujajo zamisel o „evropski minimalni plači“ ali določitvi nacionalnih minimalnih plač v vseh državah članicah EU.

Ni nujno, da se ravni nacionalnih minimalnih plač vsako leto spremenijo ali da se s prilagoditvijo minimalne plače vedno povišajo, o čemer priča na primer Grčija, kjer so se minimalne plače leta 2012 v okviru vladnih varčevalnih ukrepov znižale. V navedenem letu je bila nacionalna kolektivna pogodba v tej državi začasno prekinjena, nacionalna minimalna plača pa je zdaj določena z vladnim sklepom.

Glej tudi

Druge informacije Eurostata

Objave

Glavne tabele

Minimum wages (tps00155)

Podatkovna zbirka

Minimum wages (earn_minw)
Monthly minimum wages – bi-annual data (earn_mw_cur)
Monthly minimum wage as a proportion of average monthly earnings (%) – Nace Rev. 2 (from 2008 onwards) (earn_mw_avgr2)
Monthly minimum wage as a proportion of average monthly earnings (%) – Nace Rev. 1.1 (1999-2009) (earn_mw_avgr1)

Posebni razdelek

Metodologija / Metapodatki

  • Minimum wages (ESMS metadata file — earn_minw_esms) (v angleščini)

Izvorni podatki za tabele in slike (MS Excel)

Zunanje povezave