Statistika zaposlenosti

Podatki iz avgusta 2012. Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka.

V tem članku je prikazana najnovejša statistika zaposlenosti v Evropski uniji (EU), vključno z analizo, ki temelji na pomembnih družbeno-ekonomskih vidikih. Statistika zaposlenosti kaže pomembne razlike glede na spol, starost in raven pridobljene izobrazbe; prav tako obstajajo bistvene razlike med državami članicami EU in med regijami znotraj teh držav članic.

Tabela 1: Stopnja delovne aktivnosti, starostna skupina 15–64, 2001–2011
(%) – Vir: Eurostat (lfsi_emp_a)

Slika 1: Stopnja delovne aktivnosti, starostna skupina 15–64, 2011
(%) – Vir: Eurostat (lfsi_emp_a)

Slika 2: Razpršenost regionalnih stopenj delovne aktivnosti, 2006 in 2011 (1)
(koeficient variacije stopenj delovne aktivnosti
(za starostno skupino 15–64) med regijami
(raven NUTS 2)) – Vir: Eurostat (tsdec440)

Tabela 2: Stopnje delovne aktivnosti za izbrane skupine prebivalstva, 2001–2011
(%) – Vir: Eurostat (lfsi_emp_a)

Slika 3: Stopnje delovne aktivnosti glede na spol, 2011 (1)
(%) – Vir: Eurostat (lfsi_emp_a)

Tabela 3: Stopnja delovne aktivnosti glede na najvišjo raven izobrazbe, starostna skupina 25–64, 2011
(%) – Vir: Eurostat (lfsa_ergaed)

Slika 4: Stopnje delovne aktivnosti glede na starostno skupino, 2011 (1)
(%) – Vir: Eurostat (lfsi_emp_a)

Tabela 4: Letna rast zaposlovanja glede na spol, 2001–2011
(sprememba v številu zaposlenih v %) – Vir: Eurostat (lfsi_grt_a)

Tabela 5: Zaposleni s krajšim delovnim časom ali dodatno zaposlitvijo, 2001–2011
(% skupne zaposlenosti) – Vir: Eurostat (tps00159), (lfsa_e2gis) in [https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/lfsa_egan/default/table?lang=en (lfsa_egan)

Slika 5: Osebe s krajšim delovnim časom, 2011
(% skupne zaposlenosti) – Vir: Eurostat (tps00159)

Slika 6: Delež zaposlenih s pogodbo za določen čas, starostna skupina 15–64, 2011
(% skupne zaposlenosti) – Vir: Eurostat (lfsa_etpga)

Statistika trga dela je po vključitvi poglavja o zaposlovanju v Amsterdamsko pogodbo leta 1997 v središču mnogih politik EU. Stopnja delovne aktivnosti, torej delež zaposlenega delovno aktivnega prebivalstva, velja za ključni socialni kazalnik za analitično preučevanje razvoja na trgu dela.

Glavne statistične ugotovitve

Stopnje delovne aktivnosti glede na spol, starost in pridobljeno izobrazbo

Stopnja delovne aktivnosti v EU-27 za osebe, stare od 15 do 64 let, kot je bila izmerjena z anketo o delovni sili EU (LFS – Labour Force Survey), je bila najvišja leta 2008 (65,8 %), nato pa se je v naslednjih letih zmanjšala in je leta 2010 znašala 64,1 %. Zmanjševanje v času finančne in gospodarske krize (za skupaj 1,7 odstotne točke) se je leta 2011 ustavilo in stopnja delovne aktivnosti v EU-27 se je povečala na 64,3 % (glej Tabelo 1). Med državami članicami EU je bila visoka stopnja delovne aktivnosti (od 72 % do 74 %) v Avstriji, Nemčiji, na Danskem in Švedskem, najvišja pa s 74,9 % na Nizozemskem. Na drugi strani lestvice je bila v desetih državah članicah EU stopnja delovne aktivnosti pod 60 %, najnižja pa v Italiji (56,9 %), na Madžarskem (55,8 %) in v Grčiji (55,6 %) – glej Sliko 1.

Stopnje delovne aktivnosti se bistveno razlikujejo med državami članicami EU in znotraj njih glede na regionalne vzorce, s sorazmerno visoko razpršenostjo (izmerjeno kot koeficient variacije za regije na ravni NUTS 2), opaženo v Italiji (17,9 %) leta 2011; sorazmerno visoka razpršenost je bila tudi v španskih regijah (10,0 %), na Madžarskem, Slovaškem, v Bolgariji in Belgiji pa je ta koeficient znašal med 8 % in 9 %. Nasprotno pa je bila razpršenost stopenj delovne aktivnosti sorazmerno nizka med regijami v Grčiji, Avstriji, na Švedskem, Nizozemskem, Portugalskem ali Danskem (v vseh pod 4 %). Razpršenost regionalnih stopenj delovne aktivnosti je bila leta 2011 na celotnem območju EU-27 višja kot pred petimi leti, in sicer za 1,1 odstotne točke – glej Sliko 2.

Na splošno so stopnje delovne aktivnosti nižje za ženske in starejše delavce. Leta 2011 je stopnja delovne aktivnosti za moške v EU-27 dosegla 70,1 % v primerjavi z 58,5 % za ženske. Dolgoročnejša primerjava kaže, da je bila stopnja delovne aktivnost za moške leta 2011 pod stopnjo izpred desetih let (70,9 % leta 2001), znatno pa se je povečal delež zaposlenih žensk (od leta 2001, ko je bil ta delež 54,3 %, za 4,2 odstotne točke – glej Tabelo 2).

Stopnja delovne aktivnosti je bila v državah članicah EU leta 2011 vseskozi višja za moške kot za ženske. Vendar so bile razlike med državami članicami velike; razlika v stopnji delovne aktivnosti glede na spol je bila največja na Malti (32,6 odstotnih točk), kjer je bila stopnja delovne aktivnosti za ženske najmanjša (41,0 %). V Italiji in Grčiji je bila razlika več kot 20 odsotnih točk. Nasprotno pa se v Litvi stopnja delovne aktivnosti za moške in ženske skoraj ni razlikovala, saj je bila za ženske (60,5 %) samo za 0,4 odstotne točke nižja kot za moške; majhno razliko so izmerili tudi v Latviji (2,1 odstotne točke) in na Finskem (3,2 odstotne točke) – glej Sliko 3.

Kot stopnja delovne aktivnosti za ženske se je tudi stopnja delovne aktivnosti za starejše delavce (stare med 55 in 64 let) kljub finančni in gospodarski krizi še naprej povečevala; leta 2011 je dosegla 47,4 %, s čimer se je nadaljevala neprekinjena rast, ki se je začela leta 1998 (36,2 %). Leta 2010 se je stopnja delovne aktivnosti za starejše delavce v desetih državah članicah EU gibala med 50 % in 60 %, daleč najvišja pa je bila na Švedskem (72,3 %) – glej Tabelo 2. Podrobnejša analiza stopenj delovne aktivnosti glede na starostno skupino je predstavljena v Sliki 4, ki potrjuje, da so najvišje stopnje delovne aktivnosti redno izmerjene med osebami, starimi od 25 do 54 let.

Stopnje delovne aktivnosti se bistveno razlikujejo glede na ravni dosežene izobrazbe: za statistiko na tem področju stopnje delovne aktivnosti temeljijo na starostni skupini od 25 do 64 let in ne od 15 do 64 let. Stopnja delovne aktivnosti za tiste, ki so zaključili terciarno izobraževanje, je bila leta 2011 po vsej EU-27 83,7 % (glej Tabelo 3), torej veliko višja kot stopnja za tiste, ki so pridobili primarno ali nižjo sekundarno izobrazbo (53,5 %) . Stopnja delovne aktivnosti za osebe z višjo sekundarno ali posekundarno neterciarno izobrazbo je bila v EU-27 73,2 %. Stopnja delovne aktivnost se je od začetka finančne in gospodarske krize (primerjava med letoma 2008 in 2011) najbolj znižala pri osebah s primarno ali nižjo sekundarno izobrazbo.

Pogodbe za krajši delovni čas in za določen čas

Delež delovne sile v EU-27 z glavno zaposlitvijo s krajšim delovnim časom je postopoma naraščal s 16,2 % leta 2001 na 19,5 % leta 2011. Največji delež delavcev s krajšim delovnim časom je na Nizozemskem (49,1 % leta 2011), sledijo pa ji Združeno kraljestvo, Nemčija, Švedska, Danska in Avstrija, kjer je delo s krajšim delovnim časom znašalo v vseh primerih več kot četrtino (od 25 % do 27 %) vseh zaposlitev. Nasprotno pa so bile zaposlitve s krajšim delovnim časom sorazmerno neobičajne v Bolgariji (2,4 % zaposlitev) in na Slovaškem (4,1 %) – glej Tabelo 5.

Pogostost dela s krajšim delovnim časom se med moškimi in ženskami bistveno razlikuje. Leta 2011 je skoraj tretjina (32,1 %) zaposlenih žensk v EU-27 delala s krajšim delovnim časom, kar je veliko večji delež kot za moške (9,0 %). S krajšim delovnim časom je leta 2011 delalo tri četrtine (76,7 %) vseh zaposlenih žensk na Nizozemskem, kar je daleč najvišja stopnja med državami članicami EU ^[1].

Potem ko je leta 2009 delež zaposlenih s pogodbo za omejen čas (zaposlitev za določen čas) v EU-27 padel na 13,6 %, se je ta delež leta 2010 povečal na 13,9 %, leta 2011 pa na 14,0 % . Leta 2011 je imela na Poljskem in v Španiji več kot četrtina zaposlenih pogodbo o zaposlitvi za določen čas, malo manj (22,2 %) pa na Portugalskem – glej Sliko 6. V ostalih državah članicah EU je bil delež zaposlenih s pogodbo o zaposlitvi za določen čas od 18,2 % na Nizozemskem do samo 2,8 % v Litvi in 1,5 % v Romuniji. Precej velik razpon v nagnjenosti k uporabi pogodb o zaposlitvi za določen čas med državami članicami EU morda vsaj do določene mere odraža nacionalne prakse, ponudbo delovne sile in povpraševanje po njej, oceno delodajalcev o morebitni rasti/krčenju ter nezapletenost postopkov zaposlovanja in odpuščanja za delodajalce.

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Izvorni statistični podatki

Glavni vir podatkov za statistiko trga dela je anketa o delovni sili EU (EU LFS – Labour Force Survey); drug pogosto uporabljen vir za statistiko zaposlenosti pa so nacionalni računi. Oba vira uporabljata podobne opredelitve zaposlovanja, ki temeljijo na mednarodnih standardih Mednarodne organizacije dela (ILO – International Labour Organization) oziroma sistema nacionalnih računov. Tretji možni vir informacij glede statistike zaposlovanja je statistika podjetij. Vir podatkov za vse informacije iz tega članka je anketa o delovni sili EU.

Anketa o delovni sili EU je četrtletna vzorčna anketa, ki zajema populacijo zasebnih gospodinjstev v EU, članicah Efte (razen Lihtenštajna) in državah kandidatkah. V njej so navedeni letni ^[2] in četrtletni rezultati v primerjavi z delovno aktivnostjo oseb, starih 15 let in več. V anketi o delovni sili EU so zbrane informacije o statusu delovne sile (vse osebe, ki so zaposlene, brezposelne ali ekonomsko neaktivne), zaposlitvenih značilnostih, delovnem času, iskanju zaposlitve pri brezposelnih, ravneh izobrazbe, nedavnem izobraževanju ali usposabljanju ter posameznikovem demografskem ozadju in sestavi družine.

Anketa o delovni sili EU se izvaja vsako četrtletje na vzorcu približno 1,5 milijona posameznikov. Četrtletne stopnje vzorčenja se v vseh državah gibljejo med 0,2 % in 3,3 %. Eurostat je začel z zbiranjem mikropodatkov za anketo o delovni sili leta 1983 z enim referenčnim četrtletjem letno (običajno spomladanskim). V obdobju 1998–2005 je anketa prešla na stalno četrtletno anketo; zdaj vseh 27 držav članic zagotavlja četrtletne rezultate.

Opredelitev zaposlitve in glavne zaposlitvene značilnosti

Ekonomsko aktivna (delovna sila) vključuje zaposlene in brezposelne osebe. Anketa o delovni sili EU opredeljuje zaposlene osebe kot posameznike, stare 15 let in več, ki so v referenčnem tednu opravljali določeno delo, četudi le eno uro na teden; za plačilo, dobiček ali družinsko korist. Delovna sila vključuje tudi ljudi, ki niso delali, vendar so imeli zaposlitev ali samostojno dejavnost, ki je začasno niso opravljali, na primer zaradi bolezni, dopusta, sporov med delodajalci in delojemalci, izobraževanja ali usposabljanja.

Zaposlenost se lahko meri kot število zaposlenih ali delovnih mest v ekvivalentu polnega delovnega časa ali v številu opravljenih ur. Pri vseh navedenih ocenah je uporabljeno število oseb; navedene informacije za stopnje delovne aktivnosti prav tako temeljijo na ocenah za število oseb. Statistika zaposlenosti je pogosto navedena kot stopnja delovne aktivnosti, da se zanemari spreminjajoče se število prebivalstva v državah ter olajšajo primerjave med državami različnih velikosti. Te stopnje so navadno objavljene za delovno aktivno prebivalstvo, ki običajno pomeni prebivalstvo v starosti med 15 in 64 letom, čeprav je v Španiji, na Švedskem (samo do leta 2001), Združenem kraljestvu in na Islandiji uporabljen starostni razpon od 16 do 64 let; ta starostna skupina (od 15 do 64 let) je tudi standard, ki ga uporabljajo druge mednarodne statistične organizacije.

Nekatere glavne zaposlitvene značilnosti, kot so opredeljene v anketi o delovni sili EU, vključujejo:

zaposleni so opredeljeni kot osebe, ki delajo za javnega ali zasebnega delodajalca in prejemajo nadomestilo v obliki plače, plačila glede na uspešnost ali plačilo v naravi; vključeni so tudi nevpoklicani pripadniki oboroženih sil;
samozaposlene osebe delajo v lastnem podjetju, na lastni kmetiji ali poklicni praksi. Šteje se, da je samozaposlena oseba v referenčnem tednu delala, če izpolnjuje eno od naslednjih meril: dela z namenom pridobitve zaslužka; se ukvarja z izvajanjem dejavnosti ali pa trenutno ustanavlja podjetje;
o razlikovanju med polnim/krajšim delovnim časom glavne zaposlitve se izreče anketiranec, razen v Nemčiji, na Irskem in Nizozemskem, kjer so uporabljeni pragi za običajno opravljene ure;
kazalniki za zaposlene osebe z dodatno zaposlitvijo se nanašajo le na ljudi, ki imajo istočasno več kot eno zaposlitev; osebe, ki so v referenčnem tednu zamenjale zaposlitev, se ne štejejo med osebe z dvema zaposlitvama;
zaposlitev se šteje za zaposlitev za določen čas, če se delodajalec in delojemalec sporazumeta, da se zaposlitev zaključi z objektivnimi pogoji, kot so določen datum, končana naloga ali vrnitev zaposlenega, ki je začasno nadomeščen. Tipični primeri vključujejo: osebe s sezonsko zaposlitvijo; zaposlene prek agencije ali borz dela ter tiste, ki delajo pri tretji strani za opravljanje določene naloge (razen če ostaja pisna pogodba o delu za nedoločen čas); osebe s posebnimi pogodbami za usposabljanje.

Razpršenost regionalnih (na ravni NUTS 2) stopenj delovne aktivnosti kaže regionalne razlike v zaposlovanju znotraj držav in med skupinami držav. Ta stopnja je nič, če so stopnje delovne aktivnosti enake v vseh regijah, in narašča skupaj s spremembami med regionalnimi stopnjami zaposlenosti. Ta kazalnik se ne uporablja pri mnogih državah, ki so sestavljene le iz ene ali dveh regij na ravni NUTS 2. Vendar se stopnje delovne aktivnosti v teh državah (regijah) upoštevajo pri izračunu kazalnika na evropski ravni.

Ozadje

Statistika zaposlenosti se lahko uporablja za številne različne analize, vključno za makroekonomske (z drugimi besedami, delo kot proizvodni dejavnik) študije, študije o produktivnosti ali konkurenčnosti. Uporablja se lahko tudi za preučevanje številnih družbenih in vedenjskih vidikov, povezanih s posameznikovim zaposlitvenim položajem, kot sta vključevanje manjšin v družbo ali zaposlitev kot vir prihodka gospodinjstva.

Zaposlenost je strukturni in kratkoročni kazalnik. Kot strukturni kazalnik lahko pojasnjuje strukturo trgov dela in ekonomskih sistemov, ki se merijo z usklajenostjo ponudbe delovne sile in povpraševanjem po njej ali kakovostjo zaposlitve. Kot kratkoročni kazalnik zaposlenost sledi poslovnemu ciklu; vendar je s tega vidika omejena, saj je zaposlenost pogosto označena za kazalnik z zamikom (lagging indicator).

Statistika zaposlenosti je v središču mnogih politik EU. Novembra 1997 je bila na vrhu o delovnih mestih v Luksemburgu predstavljena evropska strategija zaposlovanja, ki je bila posodobljena v letu 2005, da se strategija zaposlovanja EU bolje uskladi z revidiranimi lizbonskimi cilji, julija 2008 pa so bile posodobljene smernice za politiko zaposlovanja za obdobje 2008–2010.

Marca 2010 je Evropska komisija predstavila strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki jo je Evropski svet uradno sprejel junija 2010. Evropski svet je potrdil pet krovnih ciljev, od katerih je prvi povečanje stopnje delovne aktivnosti za moške in ženske med 20. in 64. letom na 75 % do leta 2020. Države članice lahko določajo lastne nacionalne cilje ob upoštevanju teh krovnih ciljev. Prav tako bodo pripravile nacionalne programe reform, ki bodo vključevali ukrepe, ki jih nameravajo sprejeti za izvajanje strategije. Izvajanje strategije je mogoče vsaj delno doseči prek pospeševanja prožnih delovnih pogojev, na primer s krajšim delovnim časom ali delom od doma, s katerimi naj bi se spodbujala delovna aktivnost. Druge pobude, s katerimi se lahko spodbudi, da več ljudi vstopi na trg dela, vključujejo izboljšanje dostopa do storitev otroškega varstva, zagotavljanje več priložnosti za vseživljenjsko učenje ali spodbujanje poklicne mobilnosti. V središču te teme je vprašanje „prožne varnosti“: politik, ki istočasno obravnavajo prožnost trgov dela, organizacije dela ter odnosov med delodajalci in delojemalci, obenem pa upoštevajo usklajevanje delovnega in zasebnega življenja, varnost zaposlitve in socialno zaščito.

V skladu s strategijo Evropa 2020 ESZ spodbuja ukrepe za pomoč pri doseganju treh krovnih ciljev za leto 2020:

75 % zaposlenih oseb med 20 in 64 letom starosti;
stopnja osipa v šolah pod 10 % in vsaj 40 % 30- do 34-letnikov z dokončano tretjo stopnjo izobraževanja;
najmanj 20 milijonov manj ljudi na robu revščine ali socialne izključenosti.

Zaradi počasnega okrevanja po finančni in gospodarski krizi ter vse več dokazov o naraščajoči brezposelnosti je Evropska komisija 18. aprila 2012 pripravila niz predlogov za ukrepe za spodbujanje zaposlovanja z namenskim svežnjem o zaposlovanju. Ti predlogi se med drugim osredotočajo na ustvarjanje delovnih mest z vidika povpraševanja. Državam članicam predstavljajo, kako je mogoče zaposlovanje spodbuditi z zniževanjem davkov na delo ali z podporo zagonskim podjetjem. Prav tako je njihov namen določiti gospodarska področja, ki imajo velik potencial za ustvarjanje novih delovnih mest – na primer ekološko gospodarstvo, zdravstvene storitve ter informacijska in komunikacijska tehnologija.

Druge informacije Eurostata

Objave

Living conditions in Europe – Statistical pocketbook – Data 2003-2006 (v angleščini)
The social situation in the European Union 2009 (v angleščini)

Glavne tabele

Employment and unemployment (Labour Force Survey) (t_employ), glej (v angleščini):

LFS main indicators (t_lfsi)

Population, activity and inactivity - LFS adjusted series (t_lfsi_act)

Employment - LFS adjusted series (t_lfsi_emp)

Employment growth by gender (tsieb050)

Employment rate by gender (tsiem010)

Employment rate of older workers by gender (tsiem020)

Persons employed part-time - Total (tps00159)

Employees with a contract of limited duration (annual average) (tps00073)

LFS series - Detailed annual survey results (t_lfsa)

Employment rate, by highest level of education attained (tsdec430)

Employed persons with a second job (tps00074)

Hours worked per week of full-time employment (tps00071)

Hours worked per week of part-time employment (tps00070)

Unemployment rates of the population aged 25-64 by level of education (tps00066)

Podatkovna zbirka

Employment and unemployment (Labour Force Survey) (employ) (v angleščini)

LFS main indicators (lfsi)

Population, activity and inactivity - LFS adjusted series (lfsi_act)

Employment - LFS adjusted series (lfsi_emp)

Unemployment - LFS adjusted series (une)

Education and training - LFS adjusted series (lfsi_edu)

LFS series - Detailed quarterly survey results (from 1998) (lfsq) (Information on NACE Rev.2)

Total population - LFS series (lfsq_pop)

Activity and activity rates - LFS series (lfsq_act)

Employment - LFS series (lfsq_emp)

Employment rates - LFS series (lfsq_emprt)

Self employed - LFS series (lfsq_empself)

Employees - LFS series (lfsq_emppaid)

Temporary employment - LFS series (lfsq_emptemp)

Full-time and part-time employment - LFS series (lfsq_empftpt)

Population in employment having a second job - LFS series (lfsq_emp2job)

Working time - LFS series (lfsq_wrktime)

Total unemployment - LFS series (lfsq_unemp)

Inactivity - LFS series (lfsq_inac)

LFS series - Detailed annual survey results (lfsa) (Information on NACE Rev.2)

Total population (lfsa_pop)

Activity and activity rates - LFS series (lfsa_act)

Employment - LFS series (lfsa_emp)

Employment rates - LFS series (lfsa_emprt)

Self employed - LFS series (lfsa_empself)

Employees - LFS series (lfsa_emppaid)

Temporary employment - LFS series (lfsa_emptemp)

Full-time and part-time employment - LFS series (lfsa_empftpt)

Population in employment having a second job - LFS series (lfsa_emp2job)

Population in employment working during asocial hours - LFS series (lfsa_empasoc)

Working time - LFS series (lfsa_wrktime)

Total unemployment - LFS series (lfsa_unemp)

Inactivity - LFS series (lfsa_inac)

LFS series -Specific topics (lfst)

Households statistics - LFS series (lfst_hh)

LFS regional series (lfst_r)

LFS ad-hoc modules (lfso)

Zunanje povezave

Evropska komisija – Zaposlovanje in socialne zadeve – strategija zaposlovanja
OECD - Employment (v angleščini)

Glej tudi

Labour market policy interventions (v angleščini)
Labour markets at regional level (v angleščini)
Unemployment statistics (v angleščini)

Opombe

↑ Na Nizozemskem se šteje, da je oseba zaposlena za krajši delovni čas, če dela manj kot 35 ur na teden.
↑ Za Švico so na voljo le podatki iz spomladanske ankete o delovni sili (drugo četrtletje), ki so uporabljeni kot letne ocene v ustreznih tabelah in slikah.

[1] Na Nizozemskem se šteje, da je oseba zaposlena za krajši delovni čas, če dela manj kot 35 ur na teden.

[2] Za Švico so na voljo le podatki iz spomladanske ankete o delovni sili (drugo četrtletje), ki so uporabljeni kot letne ocene v ustreznih tabelah in slikah.

[1]

[2]