Statistics Explained

Archive:Statistika državnih financ

Revision as of 14:20, 8 November 2017 by EXT-A-Redpath (talk | contribs)
Podatki, pridobljeni 24. aprila 2017. Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka. Predvidena posodobitev članka: januarja 2018. Angleška različica je novejša.
Slika 1: Javni saldo, 2015 in 2016
(neto posojanje ali neto izposojanje sektorja država v % BDP)
Vir: Eurostat (tec00127)
Tabela 1: Javni saldo in javni dolg, 2013–2016
(v % BDP)
Vir: Eurostat (tec00127) in (tsdde410)
Slika 2: Javni dolg, 2015 in 2016
(konsolidirani bruto javni dolg v % BDP)
Vir: Eurostat (tsdde410)
Slika 3: Razvoj skupnih odhodkov in skupnih prihodkov, 2006–2016
(v % BDP)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)
Slika 4: Razvoj skupnih odhodkov in skupnih prihodkov, 2006–2016
(v milijardah EUR)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)
Slika 5: Javnofinančni prihodki in odhodki, 2016
(v % BDP)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)
Slika 6: Sestava skupnih prihodkov, 2015
(% skupnih prihodkov)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)
Slika 7: Glavni sestavni deli javnofinančnih prihodkov, 2016
(% skupnih prihodkov)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)
Slika 8: Sestava skupnih odhodkov, 2015
(% skupnih odhodkov)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)
Slika 9: Glavni sestavni deli javnofinančnih odhodkov, 2016
(% skupnih odhodkov)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)
Slika 10: Glavne kategorije davkov in socialnih prispevkov, EU-28, 2006–2016
(v % BDP)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)
Slika 11: Glavne kategorije davkov in socialnih prispevkov, 2016
(v % BDP)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)

V tem članku je pojasnjeno, kako se je razvijala ključna statistika državnih financ v Evropski uniji (EU) in euroobmočju (EO-19). Zlasti so obravnavani javni (javnofinančni) primanjkljaji, bruto dolg, prihodki in odhodki ter davki in socialni prispevki, ki so glavni viri prihodkov države.

Ti statistični podatki so ključni kazalniki za opredelitev stanja gospodarstev držav članic EU. V skladu s pogoji Pakta za stabilnost in rast EU so se države članice zavezale, da bodo svoj primanjkljaj in dolg ohranjale pod določenimi mejami: javnofinančni primanjkljaj države članice ne sme preseči –3 % njenega bruto domačega proizvoda (BDP), njen dolg pa ne sme presegati 60 % BDP. Če država članica ne spoštuje teh omejitev, se začne t. i. postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem (EDP). Ta zajema več korakov za spodbuditev zadevne države članice, da sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje razmer, vključno z možnostjo sankcij. Navedeni omejitvi primanjkljaja in dolga sta tudi merili za ekonomsko in monetarno unijo (EMU) ter s tem za pridružitev euroobmočju. Poleg tega zadnja revizija integriranih smernic za gospodarstvo in zaposlovanje (revidiranih v okviru strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast) vsebuje smernico za zagotavljanje kakovosti in vzdržnosti javnih financ.

Glavne statistične ugotovitve

Leta 2016 se je javnofinančni primanjkljaj (neto izposojanje konsolidiranega sektorja država kot delež BDP) v EU-28 in euroobmočju (EO-19) v primerjavi z letom 2015 zmanjšal, zmanjšal pa se je tudi delež javnega dolga v BDP.

Javnofinančni primanjkljaj

V EU-28 se je razmerje med javnofinančnim primanjkljajem in BDP zmanjšalo z –2,4 % leta 2015 na –1,7 % leta 2016, v EO-19 pa z –2,1 % na –1,5 %. Deset držav članic EU – Luksemburg (+1,6 %), Malta (+1,0 %), Švedska (+0,9 %), Nemčija (+0,8 %), Grčija (+0,7 %), Češka (+0,6 %), Ciper in Nizozemska (oba +0,4 %), Estonija in Litva (obe +0,3 %) – je v letu 2016 imelo javnofinančne presežke. Bolgarija in Latvija sta zabeležili minimalen presežek v višini 0,0 % BDP. 14 držav članic EU, in sicer Irska, Hrvaška, Danska, Avstrija, Slovaška, Slovenija, Madžarska, Finska, Portugalska, Poljska, Italija, Belgija, Združeno kraljestvo in Romunija, je imelo leta 2016 primanjkljaj, ki je znašal –3,0 % BDP ali manj (glej Sliko 1).

Francija in Španija sta imeli primanjkljaj v višini –3,4 % BDP oziroma –4,5 % BDP. Obe državi članici sta tudi poročali, da je njun primanjkljaj (v razmerju do BDP) presegal –3,0 % v vsakem od prejšnjih treh let, tj. v celotnem obdobju, ki je prikazano v Tabeli 1.

Leta 2016 se je javnofinančni saldo (v razmerju do BDP) v primerjavi z letom 2015 izboljšal v 24 državah članicah EU: največje izboljšanje salda (več kot 2 odstotni točki BDP) so imele Grčija (+6,7 odstotne točke BDP), Hrvaška (+2,6 odstotne točke BDP), Nizozemska (+2,5 odstotne točke BDP) ter Malta in Portugalska (obe +2,3 odstotne točke BDP). Češka, Grčija, Ciper, Litva, Malta in Nizozemska so leta 2015 imeli primanjkljaj, leta 2016 pa presežek. Nemčija, Estonija, Luksemburg in Švedska so imeli leta 2016 večji presežek kot leta 2015. Bolgarija in Latvija sta leta 2015 imeli primanjkljaj, leta 2016 pa uravnotežen proračun. Belgija, Madžarska, Avstrija in Romunija so leta 2016 imele večji primanjkljaj kot leta 2015.

Javni dolg

V EU-28 se je razmerje med javnim dolgom in BDP zmanjšalo s 84,9 % ob koncu leta 2015 na 83,5 % ob koncu leta 2016, v EO-19 pa z 90,3 % na 89,2 % (glej Sliko 2). Ob koncu leta 2016 je skupno 16 držav članic EU poročalo o deležu dolga, večjem od 60 % BDP: največje deleže so imeli Grčija (179,0 %), Italija (132,6 %), Portugalska (130,4 %), Ciper (107,8 %) in Belgija (105,8 %). Najmanjša razmerja med javnim dolgom in BDP so imeli Estonija (9,5 %), Luksemburg (20,0 %) in Bolgarija (29,5 %).

Ob koncu leta 2016 se je v primerjavi s koncem leta 2015 razmerje med javnim dolgom in BDP povečalo v devetih državah članicah EU, medtem ko se je to razmerje zmanjšalo v 19 državah članicah, najbolj v Sloveniji (–3,5 odstotne točke BDP), na Irskem (–3,3 odstotne točke) in Češkem (–3,1 odstotne točke). Med koncem leta 2015 in koncem leta 2016 se je razmerje med dolgom in BDP najbolj povečalo v Latviji (3,6 odstotne točke), Bolgariji (3,5 odstotne točke) in na Poljskem (3,3 odstotne točke).

Javnofinančni prihodki in odhodki

Pomembnost sektorja država v gospodarstvu se lahko meri kot delež skupnih javnofinančnih prihodkov in odhodkov kot delež BDP. V EU-28 so javnofinančni prihodki leta 2016 znašali 44,9 % BDP (nespremenjeni v primerjavi s 44,9 % leta 2015), odhodki pa 46,6 % BDP (zmanjšanje v primerjavi s 47,2 % leta 2015). V EO-19 so leta 2016 skupni javnofinančni odhodki znašali 47,7 % BDP (zmanjšanje z 48,5 % leta 2015), skupni prihodki pa 46,2 % BDP (zmanjšanje s 46,4 % leta 2015) — glej Sliko 3.

Skupni odhodki v EU-28 in EO-19, izraženi kot delež BDP, so se med letoma 2006 in 2007 zmanjšali, med letoma 2007 in 2009 pa so se močno povečali ter leta 2009 v EU-28 dosegli 50,1 % BDP, v EO-19 pa 50,7 % BDP. V obeh območjih so se skupni odhodki kot delež BDP med letoma 2009 in 2011 zmanjšali, leta 2012 povečali in nato do leta 2016 zmanjševali.

V absolutnem smislu so se skupni javnofinančni odhodki v obdobju 2006–2015 tako v EU-28 kot v EO-19 razmeroma počasi povečevali (edino med letoma 2010 in 2011 so se v EO-19 rahlo zmanjšali; glej Sliko 4). V EU-28 so se skupni odhodki v milijardah eurov med letoma 2015 in 2016 zmanjšali predvsem zaradi valutnih učinkov (depreciacija britanskega funta). V EU-28 in EO-19 so se prihodki v obdobju od leta 2009 do leta 2016 povečevali malo hitreje kot odhodki, zaradi česar se je primanjkljaj zmanjšal.

Medtem ko so se javnofinančni odhodki v EU-28 med letoma 2009 in 2016 skupno povečali za 747 milijard EUR, so se javnofinančni prihodki v EU-28 povečali za 1 310 milijard EUR. Med letoma 2015 in 2016 so se javnofinančni odhodki zmanjšali za 51 milijard EUR, javnofinančni prihodki pa povečali za 48 milijard EUR. V EO-19 so se med letoma 2009 in 2016 javnofinančni odhodki povečali za 427 milijard EUR, prihodki pa povečali za 842 milijard EUR.

Raven javnofinančnih odhodkov in prihodkov se po državah članicah EU precej razlikuje (glej Sliko 5). Leta 2016 so bile države članice z najvišjo stopnjo kombiniranih javnofinančnih odhodkov in prihodkov v razmerju do BDP (več kot 100 %) Finska, Francija, Danska, Belgija, Švedska in Avstrija; tudi Norveška je imela delež, večji od 100 %. Leta 2016 je sedem držav članic — Irska, Romunija, Litva, Bolgarija, Latvija, Malta in Ciper — imelo razmeroma nizko kombinirano razmerje (manj kot 80 % BDP), prav tako Švica.

V EU-28 so glavni sestavni deli skupnih javnofinančnih prihodkov davki in neto socialni prispevki (glej Sliko 6). Leta 2016 so davki predstavljali 59,5 % skupnih prihodkov v EU-28 in 56,2 % v EO-19, neto socialni prispevki pa so znašali 29,8 % skupnih prihodkov v EU-28 in 33,2 % v EO-19. Tržna proizvodnja, proizvodnja za lastno končno porabo in plačila za netržno proizvodnjo („prodaja/nadomestila“ in investicije iz lastne proizvodnje) so predstavljali 6,9 % skupnih prihodkov v EU-28 in enak delež skupnih prihodkov v EO-19. Dohodek od lastnine (predvsem obresti, dividende in najemnine) je predstavljal 1,8 % skupnih prihodkov v EU-28 in 1,6 % v EO-19.

Relativna pomembnost različnih kategorij prihodkov se je med državami članicami EU močno razlikovala. Tako so na primer leta 2016 na Slovaškem in Češkem davki predstavljali manj kot 50 % javnofinančnih prihodkov, na Danskem in Švedskem pa 87,4 % oziroma 80,5 % skupnih javnofinančnih prihodkov (glej Sliko 7).

Največji delež javnofinančnih odhodkov v EU-28 se je leta 2016 nanašal na prerazdelitev dohodka v obliki socialnih transferjev v denarju ali naravi (glej Sliko 8 in Sliko 9). Socialni transferji (socialni prejemki in socialni transferji v naravi – kupljena tržna proizvodnja) ) so predstavljali 45,1 % skupnih odhodkov v EU-28 in 47,8 % v EO-19. Nadomestila za zaposlene so predstavljala 21,6 % javnofinančnih odhodkov v EU-28 in 21,0 % v EO-19. Vmesna potrošnja je predstavljala 12,7 % skupnih odhodkov v EU-28 in 10,9 % skupnih odhodkov v EO-19. Dohodek od lastnine, katerega daleč največji del so plačila obresti, je predstavljal 4,6 % javnofinančnih odhodkov v EU-28 in tudi v EO-19. Bruto investicije v osnovna sredstva (predvsem naložbe) so predstavljale 5,8 % skupnih odhodkov v EU-28 in 5,3 % v EO-19.

Glavne vrste javnofinančnih prihodkov so tekoči davki na dohodek in premoženje itd., davki na proizvodnjo in uvoz ter neto socialni prispevki. Leta 2016 so v EU-28 davki na proizvodnjo in uvoz znašali 13,4 % BDP, tekoči davki na dohodek in premoženje itd. 13,0 % BDP, neto socialni prispevki pa 13,4 % BDP. Glede na BDP so se v EU-28 v obdobju 2009–2013 prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz povečali, njihov delež glede na BDP pa se je povečal za 0,9 odstotne točke (glej Sliko 10). Med letoma 2013 in 2016 so davki na proizvodnjo in uvoz kot delež BDP ostali nespremenjeni. Tekoči davki na dohodek in premoženje itd. so – kot delež BDP – najmanjši delež dosegli leta 2010, in sicer 12,1 % BDP, leta 2015 pa so se povečali na 13,0 % BDP. Med letoma 2015 in 2016 je ta delež ostal nespremenjen. Neto socialni prispevki so v EU-28 med letoma 2012 in 2014 ostali nespremenjeni (13,4 % BDP), leta 2015 so se zmanjšali na 13,2 % BDP, leta 2016 pa so se povečali in spet dosegli 13,4 % BDP.

Struktura davčnih prihodkov po državah članicah EU se je leta 2016 zelo razlikovala (glej Sliko 11). Pričakovano so bile države z razmeroma visokimi ravnmi odhodkov večinoma tiste, ki so pobrale največ davkov (v razmerju do BDP) za sektor država. Leta 2016 je imela na primer Francija največji prihodek od glavnih kategorij davkov in socialnih prispevkov, in sicer 46,9 %, sledila ji je Danska (46,8 %). Delež takih prihodkov v BDP je bil manjši od 30 % v treh državah članicah (na Irskem ter v Romuniji in Bolgariji) in tudi v Švici (leta 2015).

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem predpisuje, da države članice EU Evropski komisiji vsako leto sporočijo svojo statistiko javnofinančnega primanjkljaja in dolga najpozneje do 1. aprila in 1. oktobra. Poleg tega Eurostat v okviru programa pošiljanja (v angleščini) zbira podrobnejše podatke o statistiki državnih financ in predloži podatke o nacionalnih računih. Glavni agregati sektorja država se Eurostatu predložijo dvakrat letno, statistične podatke o funkcijah države (COFOG) ter podrobne prejemke od davkov in socialnih prispevkov pa je treba poslati v enem letu oziroma devetih mesecih po koncu referenčnega obdobja. Četrtletni finančni in nefinančni računi ter četrtletni bruto dolg sektorja država se predložijo štirikrat letno.

Podatki iz tega članka ustrezajo nekaterim glavnim kazalnikom sektorja država, ki se pripravijo na podlagi nacionalnih računov (ESR 2010).

Razlika med skupnimi prihodki in skupnimi odhodki, vključno s kapitalskimi odhodki (zlasti bruto investicijami v osnovna sredstva), ustreza neto posojanju/neto izposojanju sektorja država, ki je tudi izravnalna postavka nefinančnih računov države.

Oris sektorja država

Sektor država sestavljajo institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji ter se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja (ESR 2010, odstavek 2.111). Sektor država je razdeljen na štiri podsektorje: centralna država, regionalna država (če je primerno), lokalna država in skladi socialne varnosti (če je primerno).

Opredelitev glavnih kazalnikov

Javni saldo je opredeljen kot neto izposojanje/neto posojanje sektorja država, ki se sporoči zaradi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in izrazi v razmerju do BDP. V skladu s protokolom o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem javni dolg pomeni bruto obveznosti v gotovini in vlogah, dolžniške vrednostne papirje in posojila sektorja država, ki ob koncu leta še niso bila odplačana, izmerjena po nominalni vrednosti in konsolidirana.

Glavne prihodke sektorja država sestavljajo davki, socialni prispevki, prodaja in dohodek od lastnine. V ESR 2010 so opredeljeni glede na seznam kategorij: proizvodnja za trg, proizvodnja za lastno končno porabo, plačila za netržno proizvodnjo, davki na proizvodnjo in uvoz, druge subvencije na proizvodnjo, dohodek od lastnine, tekoči davki na dohodek, premoženje itd., neto socialni prispevki, drugi tekoči transferji in kapitalski transferji.

Glavne postavke odhodkov vključujejo sredstva za (javne) uslužbence, odhodke za socialne prejemke (socialni prejemki in socialni transferji v naravi za tržno proizvodnjo, ki jo kupijo sektor država in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG)), obresti na javni dolg, subvencije in bruto investicije v osnovna sredstva. Skupni javnofinančni odhodki so v ESR 2010 opredeljeni glede na seznam kategorij: vmesna potrošnja, bruto investicije, sredstva za zaposlene, drugi davki na proizvodnjo, subvencije, dohodek od lastnine, tekoči davki na dohodek, premoženje itd., odhodki za socialne prejemke, razen socialnih transferjev v naravi, socialni transferji v naravi – kupljena tržna proizvodnja, drugi tekoči transferji, prilagoditve za spremembo pokojninskih pravic, kapitalski transferji in transakcije z neproizvedenimi sredstvi.

Podatki sektorja država, sporočeni za glavne agregate sektorja država v okviru ESR 2010, morajo biti konsolidirani za določene transakcije nacionalnih računov, kar pomeni, da se posebne transakcije med institucionalnimi enotami v sektorju država, tj. dohodek od lastnine, drugi tekoči transferji in kapitalski transferji, odpravijo ali ukinejo. Za te transakcije bi bilo treba podatke o podsektorjih uskladiti znotraj vsakega podsektorja, ne pa tudi med podsektorji. Podatki na ravni sektorja bi morali biti enaki vsoti podatkov podsektorjev, razen za postavke, ki zajemajo dohodek od lastnine, druge tekoče transferje in kapitalske transferje, ki so konsolidirane. Za te postavke ter posledično za skupne prihodke in skupne odhodke bi morala vsota podsektorjev presegati vrednost sektorja.

Davki in socialni prispevki ustrezajo prihodkom, ki jih (v denarju ali naravi) pobirajo centralna, regionalna in lokalna država ter skladi socialne varnosti. Te dajatve (na splošno znane kot davki) so razdeljene na tri glavna področja, ki jih zajemajo naslednje postavke:

  • davki na dohodek in premoženje itd., vključno z vsemi obveznimi nevračljivimi plačili, ki jih sektor država redno zaračunava na dohodek in premoženje podjetij in gospodinjstev;
  • davki na proizvodnjo in uvoz, vključno z vsemi obveznimi nevračljivimi plačili, ki jih sektor država zaračunava v zvezi s proizvodnjo in uvozom blaga in storitev, zaposlitvijo delovne sile, lastništvom ali uporabo zemljišč, stavb ali drugih sredstev v proizvodnji;
  • neto socialni prispevki, vključno z vsemi dejanskimi socialnimi prispevki delodajalcev in gospodinjstev, pripisanimi socialnimi prispevki, ki so protipostavka socialnim prejemkom, ki jih delodajalci plačajo neposredno, ter dvema dodatnima pripisanima postavkama (dodatni socialni prejemki gospodinjstev in zaračunane storitve shem socialnega zavarovanja).

Ozadje

Zaradi svetovne finančne in gospodarske krize so se številne evropske vlade srečevale z resnimi izzivi. Glavna vprašanja so bila povezana z zmožnostjo državnih uprav, da odplačujejo svoje dolgove in sprejemajo potrebne ukrepe za omejitev javne porabe ter hkrati skušajo spodbujati gospodarsko rast.

Z upoštevanjem predpisov Pakta za stabilnost in rast se ohranja usklajen gospodarski razvoj v EU, zlasti v državah euroobmočja. Poleg tega Pakt za stabilnost in rast državam članicam EU onemogoča, da bi sprejemale politične ukrepe v korist svojih gospodarstev v škodo drugih držav EU. Pakt za stabilnost in rast ima dve ključni načeli, in sicer da (načrtovani ali dejanski) primanjkljaj ne sme presegati –3 % BDP, delež javnega dolga v razmerju do BDP pa ne sme presegati (ali se mora nagibati k) 60 %. Pakt za stabilnost in rast se je leta 2011 bistveno okrepil, kar velja tudi za ekonomsko upravljanje EU na splošno.

Vsako leto države članice EU Evropski komisiji predložijo podrobne podatke o svojih gospodarskih politikah in stanju javnih financ. Države euroobmočja te informacije posredujejo v okviru programov stabilnosti, medtem ko druge države članice to storijo v obliki konvergenčnih programov. Evropska komisija oceni, ali so politike v skladu z dogovorjenimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi cilji, ter se lahko odloči za izdajo opozorila, če meni, da primanjkljaj postaja neobičajno velik. Na podlagi tega ukrepa lahko Svet ugotovi obstoj čezmernega primanjkljaja, zaradi česar je treba določiti rok za njegovo odpravljanje.

Glej tudi

Druge informacije Eurostata

Objave

Glavne tabele

Government finance statistics (EDP and ESA2010) (t_gov_gfs10) (v angleščini)
Government statistics - ESA 95, historical data (t_gov_h) (v angleščini)

Podatkovna zbirka

Government finance statistics (EDP and ESA2010) (gov_gfs10) (v angleščini)
Government statistics – ESA 95, historical data (gov_h) (v angleščini)
Government contingent liabilities and potential obligations (gov_cl) (v angleščini)

Posebni razdelek

Metodologija/Metapodatki

Izvorni podatki za tabele in slike (MS Excel)

Druge informacije

Zunanje povezave