Archive:BDP na regionalni ravni

Podatki iz marca 2013. Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka.

Bruto domači proizvod (BDP) je eden glavnih pokazateljev gospodarskega razvoja in rasti. Ta članek predstavlja regionalno analizo BDP Evropske unije (EU) na podlagi ravni BDP na prebivalca (ki se pogosto uporablja kot kazalnik življenjskih standardov) ter spremembe tega pokazatelja v zadnjih letih. Ekonomski računi so vir pomembnih podatkov, ki se lahko uporabljajo za regionalno analizo gospodarstva. Ti statistični podatki (ki so na voljo samo za trenutne cene) se uporabljajo tudi za dodeljevanje sredstev v okviru kohezijske politike EU (glej regionalne politike v uvodnem članku). Kohezijska politika zajema vse regije EU, vendar je večina strukturnih skladov namenjena regijam na ravni NUTS 2, v katerih je BDP na prebivalca nižji od 75 % povprečja EU-27 (na podlagi triletnega povprečja).

Zemljevid 1: Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca po standardu kupne moči (SKM) v regijah NUTS 2, 2010 (1)
(% povprečja EU-27, EU-27=100) – Vir: Eurostat (nama_r_e2gdp)

Zemljevid 2: Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca po standardu kupne moči (SKM) v regijah NUTS 3, 2010 (1)
(% povprečja EU-27, EU-27=100) – Vir: Eurostat (nama_r_e3gdp)

Zemljevid 3: Sprememba bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca po standardu kupne moči (SKM) v regijah NUTS 2, 2008–2010 (1)
(razlika med letoma 2010 in 2008 v odstotnih točkah glede na povprečje EU-27) – Vir: Eurostat (nama_r_e2gdp)

Slika 1: Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca po standardu kupne moči (SKM) izbrane regije NUTS 3, 2000–2010) (1) – Vir: Eurostat (nama_r_e3gdp)

Tabela 1: Delež domačega prebivalstva po regijah NUTS 2, 2010
(%) – Vir: Eurostat (nama_r_e2gdp) in (demo_r_d3avg)

Slika 2: Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca po standardu kupne moči (SKM) v regijah NUTS 2, 2010 (1)
(% povprečja EU-27, EU-27=100) – Vir: Eurostat (nama_r_e2gdp)

Glavne statistične ugotovitve

BDP se najprej izračuna v nacionalnih valutah, nato pa pretvori po paritetah kupne moči (PKM), ki upoštevajo različne ravni cen v državah članicah EU, kar omogoča natančnejšo primerjavo. Z uporabo PKM (namesto tržnih deviznih tečajev) se ti kazalniki pretvorijo v umetno skupno valuto, imenovano standard kupne moči (SKM). Uporaba PKM omogoča primerjavo kupne moči po regijah držav članic EU, ki uporabljajo različne valute in imajo različne ravni cen. Več podatkov o uporabi PKM je na voljo v razdelku Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov.

Regionalni BDP na prebivalca

Zemljevid 1 prikazuje BDP na prebivalca v vsaki regiji NUTS 2 v odstotkih povprečja EU-27, ki je v absolutni vrednosti znašal 24 500 SKM v letu 2010, kar je povišanje v primerjavi s 23 500 SKM v letu 2009, vendar še vedno nekoliko pod ravnijo pred finančno in gospodarsko krizo v letu 2008, ko je znašal 25 000 SKM. Med regijami NUTS 2 v EU je BDP na prebivalca znašal od 6 500 SKM (27 % povprečja EU-27) v regiji Severozapaden v Bolgariji pa do 80 300 SKM (328 % povprečja EU-27 ) v regiji glavnega mesta Inner London v Združenem kraljestvu; količnik med obema koncema razdelitve je bil 12,4 proti 1. Luxembourg (266 % povprečja EU-27), regija belgijskega glavnega mesta Région de Bruxelles-Capitale/Brussels Hoofdstedelijk Gewest (223 %) in nemška regija Hamburg (202 %) so med regijami z najvišjim BDP na prebivalca zasedle drugo, tretje in četrto mesto. Sledile so jim mestna regija francoskega glavnega mesta, nizozemsko mesto Groningen in regije glavnih mest Slovaške, Češke, Švedske in Avstrije, ki imajo vse BDP na prebivalca med 164 % in 180 % povprečja EU-27. Na splošno so bile številne regije z visokim BDP na prebivalca (125 % povprečja EU-27 ali višji) regije glavnih mest ali sosednje regije – tako je bilo v Belgiji, na Češkem, Danskem, Irskem, v Španiji, Franciji, Luksemburgu (ki ima samo eno regijo), na Nizozemskem, v Avstriji, na Slovaškem, Finskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu. Poleg tega je bilo več regij s povprečnim BDP na prebivalca, ki je bil vsaj 25 % višji od povprečja EU-27, na jugu Nemčije, okoli večjih mest v zahodni Nemčiji, severni Španiji in Italiji, zahodni Avstriji, v več regijah na Nizozemskem ter v belgijski regiji okoli Antwerpna, otoški regiji Åland na Finskem, na skrajnem severu Švedske in regiji North Eastern Scotland v Združenem kraljestvu. Regiji glavnih mest na Slovaškem in Češkem, Praha in Bratislavský kraj, sta bili edini regiji v državah članicah, ki so se EU pridružile leta 2004 ali 2007, ki sta se uvrstili med 41 regij s povprečnim BDP na prebivalca, za 25 % ali več nad povprečjem EU-27. Med regijami držav članic, ki so se EU pridružile leta 2004 ali 2007, jima je po tem merilu sledila regija Bucuresti – Ilfov v Romuniji, ki pa je s 111& % povprečja EU-27 za njima že močno zaostajala. Madžarska, poljska in slovenska regija glavnega mesta so bile edine druge regije v državah članicah, ki so se EU pridružile leta 2004 ali 2007, v katerih je bil povprečen BDP na prebivalca (po SKM) enak ali višji od povprečja EU-27.

Skupaj je bil v 68 regijah na ravni 2 povprečen BDP na prebivalca za najmanj 25 % nižji od povprečja EU-27. Skupno 25 regij je bilo skoncentriranih v šestih državah članicah EU-15: Grčiji (sedem regij), Italiji (pet južnih regij), Franciji in na Portugalskem (po tri regije), Združenem kraljestvu (dve regiji) in Španiji (regija Extremadura). Preostalih 43 regij je bilo v državah članicah, ki so se EU pridružile leta 2004 ali 2007: v vseh 12 državah članicah je bila vsaj ena regija pod to ravnijo, razen na Cipru in Malti. Med njimi je bil v 22 regijah povprečen BDP na prebivalca nižji kot 50 % povprečja EU-27, te regije pa so bile v Bolgariji, na Madžarskem, Poljskem, v Romuniji in na Slovaškem. Okrog 38,4 milijona ljudi je živelo v 22 regijah, v katerih je bil BDP na prebivalca po SKM manjši kot 50 % povprečja EU-27, kar ustreza 7,7 % prebivalstva EU-27.

V državah Efte (za Švico ni regionalnih podatkov, za Lihtenštajn ni nobenih podatkov) je bil BDP na prebivalca višji od povprečja EU-27 in je segal od 102 % povprečja EU-27 v Hedmark og Oppland do 192 % v Oslo og Akershus (oba na Norveškem). Dve drugi norveški regiji sta imeli BDP na prebivalca več kot 25 % višji od povprečja EU-27 (Agder og Rogaland in Vestlandet), švicarski BDP na prebivalca pa je bil 154 % povprečja EU-27. Splošno nizko povprečje BDP na prebivalca je bilo zajeto v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (36 % povprečja EU-27), Turčiji (50 %) in na Hrvaškem (59 %).

Podrobnejša regionalna analiza

Zemljevid 2 prikazuje isti kazalec kot Zemljevid 1, vendar na podrobnejši ravni 3 klasifikacije NUTS. Skupna analiza je po pričakovanjih podobna tisti za regije NUTS 2 , čeprav več regij NUTS 3 izkazuje rezultate, ki so za regije na višji stopnji (NUTS 2), katerim pripadajo, netipični. Ta pojav je pogosto lahko posledica dnevnih migracij v osrednje regije NUTS 3 iz sosednjih območij, kar povzroča koncentracijo gospodarske dejavnosti v najbolj pozidanih območjih.

V bolgarski regiji glavnega mesta NUTS 2 Yugozapaden je bil na primer povprečen BDP na prebivalca (v SKM) 75 % povprečja EU-27, na podrobnejši ravni NUTS 3 v regiji Sofia (stolitsa) 105 %, v preostalih štirih regijah NUTS 3 pa pod 40 %. Podobno je bilo v poljski regiji glavnega mesta na ravni NUTS 2 Mazowieckie, kjer je bil v regijah na ravni NUTS 3 Ostrolecko-siedlecki in Radomski povprečen BDP na prebivalca (v SKM) manj kot polovičen v primerjavi z regijo Mazowieckie, ki ji je rezultat izboljšal razmeroma visok BDP v regiji NUTS 3 Miasto Warszawa.

V nemški regiji Oberbayern (NUTS 2) je bil razpon vrednosti za ta kazalnik na ravni regij NUTS 3 zelo velik: v regiji Fürstenfeldbruck je bil povprečen BDP na prebivalca (v SKM) 76 % povprečja EU-27, v regiji München Landkreis pa 317 %. Podobno je imela v regiji Rheinhessen-Pfalz (NUTS 2) regija Südwestpfalz (NUTS 3) povprečen BDP na prebivalca (v SKM) 52 % povprečja EU-27, Ludwigshafen am Rhein (Kreisfreie Stadt) pa 251 %. Nemške regije NUTS 3 Regensburg, Coburg, Schweinfurt, Wolfsburg, Koblenz in Ludwigshafen am Rhein (vse Kreisfreie Städte) so vse imele povprečen BDP na prebivalca več kot dvakrat večji od povprečja regij NUTS 2, katerim pripadajo (to so regije Oberpfalz, Oberfranken, Unterfranken, Braunschweig, Koblenz oziroma Rheinhessen-Pfalz). Podobno je imela regija NUTS 3 Oost-Groningen na Nizozemskem povprečen BDP na prebivalca (v SKM) 68 % povprečja EU-27, kar je več kot pol manj kot v celotni regiji NUTS 2 Groningen (180 %).

Med regijami NUTS 3 EU je BDP na prebivalca v letu 2010 znašal od 5 000 SKM (20 % povprečja EU-27) v Vasluiju v Romuniji do 143 800 SKM (587 %) v regiji glavnega mesta Inner London-West v Združenem kraljestvu; količnik med obema koncema razdelitve je bil 28,8 proti 1. Poleg regije Inner London-West je še pet drugih regij NUTS 3 zajelo BDP na prebivalca, ki je bil vsaj trikrat višji kot povprečje EU-27, in sicer štiri v Nemčiji in ena v Franciji: Wolfsburg, Kreisfreie Stadt; München, Landkreis; Frankfurt am Main, Kreisfreie Stadt; in Schweinfurt, Kreisfreie Stadt v Nemčiji; v Franciji je bila to regija Hauts-de-Seine. V nadaljnjih 23 regijah NUTS 3 je bil BDP na prebivalca vsaj dvakrat večji od povprečja EU-27 in te regije so bile večinoma v Nemčiji (18 regij), dve na Nizozemskem in po ena v Belgiji, Franciji in Luksemburgu. Druga skrajnost pa je bilo 27 regij z BDP na prebivalca pod 30 % povprečja EU-27, od tega 17 v Bolgariji, osem v Romuniji in po ena v Latviji in na Madžarskem.

Med regijami NUTS 3 na Norveškem je bil BDP na prebivalca v regiji glavnega mesta Oslo 248 % povprečja EU-27, v nobeni drugi norveški regiji pa ni bil pod povprečjem EU-27. Med regijami NUTS 3 Hrvaške in Nekdanje republike Makedonije je bil razpon BDP na prebivalca od manj kot 20 % povprečja EU-27 v regijah Severoistocen in Poloski (v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji) do 76 % v regiji Istarska županija (Hrvaška), pri čemer je v regiji glavnega mesta Grad Zagreb znašal 109 %, torej je bil precej nad tem razponom.

Spremembe v daljšem časovnem obdobju

Zemljevid 3 prikazuje, v kolikšni meri se je spremenil BDP na prebivalca med letoma 2008 in 2010 v primerjavi s povprečjem EU-27 (izraženo v odstotnih točkah povprečja EU-27). Preučeno obdobje zajema glavna leta finančne in gospodarske krize: BDP na prebivalca se je v EU-27 znižal s 25 000 SKM v letu 2008 na 23 500 SKM v letu 2009, preden si je v letu 2010 delno opomogel in narasel na 24 500 SKM. Glede na to, da analiza temelji na primerjavi s povprečjem EU-27, lahko majhno pozitivno povečanje za posamezno regijo še vedno odraža dejanski padec povprečnega BDP na prebivalca, čeprav za manj kot povprečje EU-27 (–500 SKM na prebivalca) v dveh letih.

Regije, ki so se širile razmeroma hitro in katerih BDP na prebivalca se je povečal za več kot 5,0 odstotnih točk v primerjavi s povprečjem EU-27, so prikazane v najsvetlejšem odtenku peščene barve. Nasprotno pa so regije, ki so imele najvišje stopnje krčenja (tiste s padcem BDP na prebivalca za 5,0 odstotnih točk ali več v primerjavi s povprečjem EU-27), obarvane najtemneje vijolično.

Najvišje stopnje rasti v primerjavi s povprečjem EU-27 so bile zajete v provinci Brabant Wallon v Belgiji (13.5 %) in regiji Mazowieckie poljskega glavnega mesta (12,5 %). Poleg teh dveh regij je bilo še nadaljnjih 20 regij s spremembo več kot 5,0 odstotnih točk. Šest poljskih in šest nemških regij je zajelo povečanje za več kot 5,0 odstotnih točk, poleg njih sta še po dve v Belgiji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu ter po ena regija na Danskem, v Franciji, na Malti (samo ena regija na ravni NUTS 2) in Slovaškem.

Na drugi strani lestvice pa je skupno 26 regij prikazalo upad za najmanj 5,0 odstotnih točk v primerjavi s povprečjem EU-27, pri čemer je bilo znižanje največje (10 odstotnih točk ali več) v mestu Groningen (Nizozemska) in regiji Ionia Nisia (Grčija). Teh 26 regij je bilo razporejenih v 10 državah članicah EU: šest regij v Grčiji, pet v Španiji, po tri regije v Italiji, na Nizozemskem in Finskem, obe slovenski regiji ter po ena regija v Estoniji, na Irskem, v Romuniji in Združenem kraljestvu. Med temi regijami so bile regije glavnih mest Estonije (ki je ena regija NUTS 2), Grčije, Španije, Romunije in Slovenije.

Na Danskem, v Avstriji in na Poljskem so med letoma 2008 in 2010 vse regije dosegle spremembo BDP na prebivalca (po SKM), ki je bila najmanj enaka povprečju EU-27, če ne višja; to je veljalo tudi za Luksemburg in Malto, ki sta po ena regija na ravni NUTS 2. V Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (ena regija na ravni 2) in Turčiji (regionalni podatki niso na voljo) se je BDP na prebivalca (po SKM) prav tako zvišal v primerjavi s povprečjem EU-27.

Nasprotno pa so vse regije na Irskem, v Grčiji, Španiji in Sloveniji zajele padec BDP na prebivalca (v SKM), višji od povprečja EU-27, kar se je zgodilo tudi v Estoniji, na Cipru, v Latviji in Litvi (vse so samo ena regija NUTS 2). Tudi v obeh hrvaških regijah in na Islandiji (edina regija na ravni 2) so med letoma 2008 in 2010 zaznali upad v primerjavi s povprečjem EU-27.

Usmeritev v dolgoročne spremembe v izbranih regijah

Vsi trije deli Slike 1 prikazujejo BDP na prebivalca (po SKM) v odstotkih v primerjavi s povprečjem EU-27 (ki znaša 100 %) za 15 izbranih regij. Prvi del prikazuje pet regij z najvišjim BDP na prebivalca (po SKM) v letu 2010 in kako se je njihov BDP na prebivalca v preteklih 10 letih razvijal v primerjavi s povprečjem EU-27 v vsakem od teh let (opozoriti velja, da je bil prvi del slike utežen na 2000 = 100 za lažjo razlago podatkov). Na splošno so imele štiri od teh regij razmeroma stabilen razvoj, z izjemo Wolfsburga (Kreisfreie Stadt) v Nemčiji, kjer je bil bolj nestanoviten. Verjetno je krajši delovni čas — Kurzarbeit — v pomembni tovarni avtomobilov v tej regiji privedel k znatnemu zmanjšanju BDP na prebivalca v letu 2009, poznejše okrevanje v letu 2010 pa utegne biti povezano z vrnitvijo na daljši delovni čas.

Primerjava teh petih regij s petimi regijami z najvišjim BDP na prebivalca (po SKM) v letu 2000 kaže, da so bile štiri regije enako razvrščene: glavna sprememba je bila, da je Pariz (Francija) od leta 2000 izpadel izmed petih najboljših, na lestvici za leto 2010 pa ga je nadomestila sosednja regija Hauts-de-Seine.

Drugi in tretji del Slike 1 prikazujeta regije z največjimi povečanji in upadi BDP na prebivalca (po SKM) v desetletnem obdobju do leta 2010. Regije, kjer se je ta kazalnik najbolj povečal, so bile vse v Romuniji in Bolgariji, v romunski regiji Giurgiu s 14 % povprečja EU-27 v letu 2000 na 36 % v letu 2010. Med temi petimi regijami je bila tudi regija bolgarskega glavnega mesta, kjer se je povprečni BDP na prebivalca (v SKM) povečal z manj kot polovice (47 %) povprečja EU-27 v letu 2000 na nekoliko nad povprečjem EU-27 do leta 2010 (105 %). Tri od petih regij, kjer se je BDP na prebivalca (po SKM) najbolj znižal, so že imele nižji BDP na prebivalca (po SKM) od povprečja v EU-27 v letu 2000, zaradi dogajanja v obdobju 2000–2010 pa so se te regije še bolj oddaljile od povprečja EU-27; dve od teh regij sta bili grški, ena pa belgijska. Tudi dve drugi regiji z največjim upadom tega kazalnika sta bili grški: V regiji Korinthia se je BDP na prebivalca znižal s 23 % nad povprečjem EU-27 v letu 2000 na 16 % pod povprečjem do leta 2010, medtem ko je v regiji Voiotia ostal nad povprečjem EU-27, vendar se je zmanjšal s 77 % nad povprečjem v letu 2000 na komaj 18 % nad povprečjem do leta 2010.

Približno četrtina prebivalcev EU je živela v regijah, v katerih je bil BDP manjši od 75 % povprečja EU-27

Tabela 1 predstavlja analizo deleža prebivalstva, ki je leta 2010 živelo v regijah z BDP na prebivalca (po SKM) pod 75 % povprečja EU-27 in deleža prebivalstva v regijah, kjer je bil BDP na prebivalca enak ali večji od 125 % povprečja. Delež prebivalstva, živečega v regijah, v katerih je bil povprečni BDP na prebivalca nižji kot 75 % povprečja EU-27, je znašal 24,2 %, delež živečih v regijah, kjer je bila ta vrednost 125 % ali več povprečja EU-27, pa je bil 18,4 %; delež prebivalstva v regijah z vmesno vrednostjo (BDP na prebivalca med 75 % in manj kot 125 % povprečja EU-27) je bil 57,4 %.

V treh baltskih državah članicah, od katerih ima vsaka samo eno regijo NUTS 2, so vsi prebivalci živeli v regijah s povprečnim BDP na prebivalca, nižjim od 75 % povprečja EU-27 v letu 2010; enako velja za Hrvaško (samo dve regiji). V Romuniji, na Slovaškem, Češkem, Poljskem, v Bolgariji, na Madžarskem, Portugalskem in v Sloveniji je več kot polovica prebivalstva živela v regijah NUTS 2 s povprečnim BDP na prebivalca, nižjim od 75 % povprečja EU-27. Za razliko od teh držav so Danska, Nemčija, Irska, Ciper (ena regija NUTS 2), Luksemburg (ena regija NUTS 2), Malta (ena regija NUTS 2), Nizozemska, Avstrija, Finska in Švedska poročale, da njihovi prebivalci niso živeli v regiji NUTS 2 s povprečnim BDP na prebivalca pod 75 % povprečja EU-27. Celotno prebivalstvo Luksemburga (ena regija NUTS 2) pa je živelo v regiji s povprečnim BDP na prebivalca (po SKM) v višini 125 % ali več povprečja EU-27; na Irskem, Nizozemskem, v Avstriji in na Norveškem je v takih regijah živela več kot polovica prebivalstva.

Na otokih Ciper in Malta (vsaka ima samo eno regijo NUTS 2) so vsi prebivalci živeli v regijah s srednjim povprečnim BDP na prebivalca (od 75 % do manj kot 125 % povprečja EU-27), enako velja za večino prebivalcev Združenega kraljestva (86,8 %), Francijo (79,5 %), Španijo (77,9 %), Švedsko (72,8 %), Finsko (71,0 %), Nemčijo (70,4 %), Dansko (69,5 %), Belgijo (60,3 %), Grčijo (54,1 %) in Italijo (53,6 %).

Na podlagi te analize je bila Italija država članica EU z največjimi razlikami v življenjskem standardu med različnimi regijami – 29,0 % prebivalstva Italije je živelo v regijah (predvsem na jugu države), v katerih je povprečni BDP na prebivalca (po SKM) manj kot 75 % povprečja EU-27, 53,6 % prebivalcev je živelo v regijah s povprečnim BDP na prebivalca, 17,4 % prebivalstva pa v regijah (predvsem na severu države) s povprečnim BDP na prebivalca v višini 125 % ali več odstotkov povprečja EU-27.

Na Češkem je bil v regiji glavnega mesta Praha (kjer prebiva 11,9 % češkega prebivalstva) povprečen BDP na prebivalca (v SKM) 72 % višji od povprečja v EU-27 leta 2010, medtem ko je sedem ostalih regij na ravni NUTS 2 na Češkem (kjer prebiva preostalih 88,1 % prebivalstva) poročalo o povprečnem BDP na prebivalca, ki je bil nižji od 75 % povprečja EU-27. Enak trend je bilo moč opaziti na sosednjem Slovaškem, kjer je bil BDP na prebivalca v regiji glavnega mesta Bratislavský kraj (z 11,5 % prebivalstva) 77 % višji od povprečja EU-27, medtem ko je bil v vseh preostalih treh regijah na ravni NUTS 2 (z 88,5 % prebivalstva) zajeti BDP na prebivalca pod 75 % povprečja EU-27.

Večje regionalne razlike znotraj držav

Med regijami na ravni NUTS 2 v isti državi članici obstajajo velike razlike v BDP na prebivalca; Slika 2 prikazuje analizo teh znatnih regionalnih razlik znotraj držav. Upoštevati velja, da imajo Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg in Malta samo eno regijo na ravni NUTS 2.

Leta 2010 je bila najvišja raven regionalnega povprečnega BDP na prebivalca vsaj trikrat višja od najnižje ravni v Združenem kraljestvu, Romuniji, na Slovaškem in v Franciji, v Bolgariji, Belgiji, na Češkem, Madžarskem, v Nemčiji, na Poljskem in v Italiji pa je bila več kot dvakrat višja. Razlika je bila najmanjša v Sloveniji (količnik 1,4 do 1) in najvišja v Združenem kraljestvu (kjer je dosegla količnik 4,7 do 1).

V številnih državah članicah EU je imela regija glavnega mesta (na ravni NUTS 2) najvišji BDP na prebivalca (v SKM): takšno je bilo stanje v vseh državah članicah razen v Nemčiji, Španiji, Italiji in na Nizozemskem; enako velja za Hrvaško. Nemčija je bila edina država članica, v kateri je imela regija glavnega mesta na ravni NUTS 2 povprečni BDP na prebivalca pod nacionalnim povprečjem. Poleg Nemčije sta bili Italija in Nizozemska edini drugi državi članici, v katerih regija glavnega mesta ni zajela najvišje ravni BDP na prebivalca (po SKM).

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov (ESR) zagotavlja metodologijo za regionalne račune v EU. ESR95 je v celoti skladen s svetovnimi smernicami za nacionalne račune, sistemom nacionalnih računov 1993 (SNR 1993). Po mednarodnem dogovoru o posodobljeni različici SNR leta 2008 se pregleduje tudi ESR.

BDP je osrednji pokazatelj nacionalnih računov, ki povzema gospodarski položaj države ali regije. Izračuna se lahko z različnimi pristopi: s proizvodnim pristopom; z izdatkovnim pristopom; in dohodkovnim pristopom. Vendar pa na regionalni ravni izdatkovnega pristopa ni mogoče uporabiti, saj bi zahteval merjenje regionalnega izvoza in uvoza, kar v državah članicah EU ni mogoče.

Primerjave med krajem dela in bivanja

Regionalna primerjava ravni gospodarske dejavnosti se lahko opravi tako, da se regionalni BDP primerja s prebivalstvom zadevne regije; tu postane pomembno ločevanje med delovnim mestom in stalnim prebivališčem. BDP meri gospodarsko dejavnost znotraj nacionalnih ali regionalnih meja, ne glede na to, ali so k njim prispevali zaposleni, ki so ali niso rezidenti. Posledično regionalni BDP na prebivalca temelji na števcu, ki prikazuje kraj dela (BDP, ustvarjen v regiji), deljenem z imenovalcem, katerega vrednost izraža kraj bivališča (prebivalstvo v regiji). To je zlasti pomembno, kadar v regijo ali iz nje prihaja znatno neto število dnevnih migrantov. Območja, v katera prihaja veliko število dnevnih migrantov, imajo pogosto zelo visok BDP na prebivalca (v primerjavi s sosednjimi regijami). To zlasti velja za gospodarska središča, kot so regije London (Združeno kraljestvo), Wien (Avstrija), Hamburg (Nemčija), Praha (Češka) ali Luxembourg. Zaradi te anomalije visoke ravni BDP na prebivalca v nekaterih regijah, v katere prihaja veliko število neto dnevnih migrantov, ne odražajo nujno ustrezno visokih ravni dohodkov ljudi, ki živijo v zadevni regiji.

Paritete kupne moči

Regionalni BDP se izračuna v lokalni valuti zadevne regije (in s tem države). BDP se lahko pretvori v skupno valuto za lažjo primerjavo – na primer v eure ali dolarje.

Devizni tečaji izražajo več dejavnikov, povezanih s ponudbo in povpraševanjem na valutnih trgih, na primer mednarodno trgovino, napovedi o inflaciji ter razlike v obrestnih merah. Vendar devizni tečaji ne izražajo vseh razlik v ravneh cen med državami. Za nadomestitev tega učinka se BDP lahko s pretvorbenimi faktorji, t. i. paritetami kupne moči (PKM), pretvori v umetno skupno valuto, imenovano standard kupne moči (SKM); tako je mogoče primerjati kupno moč različnih nacionalnih valut. Tudi znotraj valutne unije, kot je euroobmočje, enotna valuta še kaže različno kupno moč držav, odvisno od nacionalnih ravni cen. Na splošno ima uporaba serij SKM namesto serij, ki temeljijo na euru, izravnalni učinek, saj imajo regije z zelo visokim BDP na prebivalca v eurih pogosto tudi razmeroma visoke ravni cen (npr. življenjski stroški v osrednjem Parizu ali Londonu so na splošno višji kot življenjski stroški v podeželskih območjih EU).

Izračuni BDP na prebivalca, ki temeljijo na serijah SKM in ne na euro serijah, lahko povzročijo znatne razlike pri razvrstitvi regij. Leta 2010 je na primer v belgijski regiji Province/Provincie Limburg BDP znašal 26 700 EUR na prebivalca, s čimer je bil pred nemško regijo Schleswig-Holstein, s 25 400 EUR. Vendar je bila po SKM regija Schleswig-Holstein s 24 200 SKM na prebivalca pred regijo Province/Provincie Limburg s 23 800 SKM.

Ozadje

Merjenje gospodarskega razvoja

Gospodarski razvoj se običajno izraža v BDP, ki se v regionalnem okviru lahko uporablja za merjenje makroekonomskih dejavnosti in rasti ter zagotavlja podlago za primerjavo med regijami. BDP je prav tako pomemben kazalnik z vidika politike, saj vpliva na določanje obsega prispevka vsake države članice v proračun EU, triletna povprečja BDP pa se uporabljajo za določanje regij, ki bi morale biti upravičene do podpore iz strukturnih skladov EU.

BDP se šteje tudi za nadomestni kazalnik celostnega življenjskega standarda. Vendar zaradi svoje zasnove in namena v razpravah o politikah ni zanesljiv glede vseh vprašanj. BDP ne meri npr. okoljske trajnosti ali socialne vključenosti in ko se uporablja v analizah, je treba te omejitve upoštevati. Vse bolj je jasno, da se za merjenje gospodarskih, družbenih in okoljskih prednostnih nalog ne sme uporabljati samo BDP.

S tem vprašanjem se je ukvarjalo več mednarodnih pobud in avgusta 2009 je Evropska komisija sprejela sporočilo „BDP in več: merjenje napredka v svetu, ki se spreminja“ (COM(2009) 433 final), v katerem je opisanih več ukrepov za izboljšanje in dopolnitev pokazateljev BDP. Evropska komisija je opozorila, da bi moral biti BDP izrecno dopolnjen s statistiko o drugih gospodarskih, družbenih in okoljskih vprašanjih, od katerih je odvisno dobro počutje posameznikov.

Ekonomske politike

Regionalna politika EU si prizadeva za to, da bi vsaka regija čim bolj izkoristila svoje zmožnosti z večjo konkurenčnostjo in zviševanjem življenjskega standarda v najrevnejših regijah k povprečju EU. Regionalna gospodarska politika si prizadeva za spodbujanje naložb v regijah z izboljšanjem dostopnosti, kakovostnejšimi storitvami in ohranjanjem okolja, s čimer bi se spodbudile inovacije in podjetništvo ter ustvarjanje novih delovnih mest, ob hkratnem premagovanju neenakosti, ki se lahko izražajo v socialni prikrajšanosti, slabih stanovanjskih razmerah, izobraževanju in zdravstvenem varstvu, višji ravni brezposelnosti ali neustrezni infrastrukturi.