Archive:Statistika turizma

Podatki za septembra 2012. Najnovejši podatki: Dodatne informacije Eurostat, Glavne tabele in Podatkovna zbirka.

Tabela 1: Počitniška potovanja rezidentov
(starih 15 let ali več), 2011 – Vir: Eurostat (tour_dem_ttq)

Tabela 2: Kazalniki turizma, 2006 in 2011 – Vir: Eurostat (tin00039), (tin00040), (tin00041), (tin00043), (tour_occ_nim), (tin00045) in (pjanbroad)

Slika 1: Število prenočitev v nastanitvenih gostinskih obratih, EU-27, 2001–2011
(1 000 milijonov prenočitev rezidentov in nerezidentov) – Vir: Eurostat (tour_occ_ninat) in (tour_occ_nim)

Tabela 3: 10 držav članic, katerih prebivalci najraje hodijo na počitnice v tujino, 2011
(1 000 prenočitev rezidentov zadevne države v tujini) – Vir: Eurostat (tour_dem_tnw) in (tour_dem_tnq)

Slika 2: Država izvora za počitnice v tujini, 2011 (1)
(povprečno število prenočitev v tujini na prebivalca)) – Vir: Eurostat (tour_dem_tnw), (tour_dem_tnq) in (demo_pjanbroad)

Slika 3: Turistične destinacije – število prenočitev v nastanitvenih gostinskih obratih, 2011 (1)
(1 000 prenočitev nerezidentov v zadevni državi) – Vir: Eurostat (tour_occ_ninat) in (tour_occ_nim)

Tabela 4: 10 najbolj priljubljenih turističnih destinacij – število prenočitev v nastanitvenih gostinskih obratih, 2011 (1)
(1 000 prenočitev nerezidentov v zadevni državi) – Vir: Eurostat (tour_occ_ninat) in (tour_occ_nim)

Slika 4: Intenzivnost turizma, 2011
(število prenočitev rezidentov in nerezidentov v nastanitvenih gostinskih obratih na prebivalca) – Vir: Eurostat (tour_occ_ninat), (tour_occ_nim) in (tps00001)

Tabela 5: S potovanji povezani prihodki in izdatki v plačilni bilanci, 2001–2011 – Vir: Eurostat (bop_its_deth), (bop_its_det) in (nama_gdp_c)

Ta članek vsebuje informacije o najnovejši statistiki v zvezi s turizmom v Evropski uniji (EU). Turizem je v EU pomemben zaradi svojega gospodarskega in zaposlitvenega potenciala ter zaradi svojih družbenih in okoljskih vplivov. Statistika turizma se ne uporablja le za spremljanje politik EU na področju turizma, temveč tudi za spremljanje regionalne politike in politike trajnostnega razvoja.

Vloga turizma pri podjetjih in državljanih se je v zadnjih desetletjih močno povečala. Po ocenah Generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo Evropske komisije delež turizma znaša več kot 5 % bruto domačega proizvoda (BDP) v EU-27. Sektor turističnih nastanitev v EU-27 zaposluje 2,4 milijona ljudi, celotna zaposlenost znotraj turistične industrije na ravni EU-27 pa je po predhodnih ocenah tourism satellite accounts ocenjena na 12 do 14 milijonov ljudi.

Glavne statistične ugotovitve

Obseg turističnega prometa – povpraševanje in ponudba

Rezidenti iz EU-27 (stari 15 let ali več) so leta 2011 odšli na 1 055 millijonov počitniških potovanj. Krajša potovanja (z eno do tremi prenočitvami) so predstavljala malce več kot polovico (55,0 %) vseh potovanj (glej Tabelo 1). Približno tri četrtine (76,3 %) vseh potovanj je bilo opravljenih znotraj države, ostala pa v tujino.

V nekaterih državah članicah EU so počitniška potovanja v tujino predstavljala več kot polovico vseh počitniških potovanj. Tako je bilo v Luksemburgu, Belgiji, Sloveniji in na Nizozemskem. Rezidenti Romunije, Španije, Grčije, Bolgarije in Portugalske pa so opravili manj kot 10 % počitniških potovanj v tujino. Kaže, da na te podatke vplivata tako velikost države članice kot njen geografski položaj (manjše in severnejše države so poročale o večji nagnjenosti rezidentov k počitnicam v tujini).

Ocenjuje se, da je leta 2011 v turizmu sodelovalo približno 51,9 % prebivalstva EU-27 oz. da so ti v navedenem letu odšli vsaj na eno potovanje z vsaj štirimi prenočitvami. Tudi tu lahko opazimo velike razlike med državami članicami EU, saj se je stopnja udeležbe gibala med 6,4 % v Bolgariji in 90,3 % na Cipru (glej Tabelo 2).

Z vidika ponudbe se ocenjuje, da je bilo leta 2011 v EU-27 dejavnih nekaj več kot 202 000 hotelov in podobnih nastanitvenih obratov ter tudi skoraj 271 000 drugih nastanitvenih gostinskih obratov (kot so kampi in počitniška stanovanja). Hoteli in podobni nastanitveni obrati so zagotavljali skoraj kot 12,6 milijona ležišč, od katerih je bila skoraj polovica (46,4 %) v treh državah članicah EU, in sicer v Italiji (2,3 milijona ležišč), Španiji (1,8 milijona ležišč) in Nemčiji (1,7 milijona ležišč). Leta 2011 je bilo v hotelih in podobnih nastanitvenih obratih v EU-27 opravljenih več kot 1 600 milijonov prenočitev rezidenčnih ali nerezidenčnih (tujih) turistov.

V zadnjih desetletjih je bil pri številu turističnih prenočitev v nastanitvenih gostinskih obratih opažen splošni trend naraščanja (glej Sliko 1). Za začetek obdobja analize na Sliki 1 je značilna relativno nizka vrednost, deloma zaradi upada števila potovanj po terorističnih napadih v Združenih državah leta 2001. Tudi leta 2008 in 2009 je prišlo do krajšega upada števila turističnih prenočitev v nastanitvenih gostinskih obratih zaradi finančne in gospodarske krize: število turističnih prenočitev v EU-27 je leta 2008 upadlo za 0,6 %, leta 2009 pa še za 2,8 %. Vendar se je leta 2010 število turističnih prenočitev v nastanitvenih gostinskih obratih povečalo za 0,8 %. Ta pozitivni razvoj se je nadaljeval in rast je leta 2011 dosegla 5,0 %, kar je pomenilo 2 364 milijonov prenočitev v nastanitvenih gostinskih obratih (glej Sliko 1).

Dopustniki, ki največ potujejo v tujino

Prebivalci EU-27 so leta 2011 opravili 2 263 milijonov počitniških prenočitev v tujini (samo osebna potovanja) (glej Tabelo 3). Nemški rezidenti so leta 2011 opravili 656 milijonov prenočitev na počitniških potovanjih v tujini, rezidenti Združenega kraljestva pa 502,9 milijona prenočitev v tujini. Rezidenti teh dveh držav članic so skupaj opravili več kot polovico (51,2 %) vseh počitniških prenočitev rezidentov EU-27 v tujini.

Ob upoštevanju velikosti države glede na prebivalstvo je bil Luksemburg država članica, katere rezidenti so v tujini opravili največ prenočitev na prebivalca (povprečno 22,0 počitniških prenočitev leta 2011), sledili so Ciper (13,3), Irska (12,5 – podatki iz leta 2010) in Nizozemska (11,5). Za razliko od navedenih držav pa so rezidenti Romunije, Portugalske, Grčije (podatki iz leta 2010), Bolgarije, Poljske in Italije (podatki iz leta 2010) leta 2011 v povprečju opravili manj kot dve počitniški prenočitvi v tujini (glej Sliko 2).

Najbolj priljubljene destinacije

Leta 2011 je bila Španija najpogostejša turistična destinacija nerezidentov (ljudi, ki prihajajo iz tujine) v EU z 239,4 milijona prenočitvami v nastanitvenih gostinskih obratih oz. skoraj četrtino (23,2 %) tovrstnih prenočitev celotne EU-27. Tri najbolj priljubljene destinacije v EU za nerezidente so bile Španija, Italija (178,0 milijonov prenočitev) in Francija (123,0 milijonov prenočitev), v katerih je bilo opravljenih skupno 52,5 % prenočitev nerezidentov v EU-27. Najmanj priljubljene destinacije so bile Luksemburg, Litva in Latvija. Pri razlagi vrednosti (glej Sliko 3 in Tabelo 4) bi bilo treba upoštevati vpliv velikosti teh držav članic.

Število prenočitev (rezidentov in nerezidentov) se lažje razume, če se primerja z velikostjo vsake države v smislu števila prebivalcev, pri čemer se upošteva kazalnik intenzivnosti turizma. Po tem merilu so bile sredozemski otoški destinaciji Malta in Ciper ter alpsko-urbana destinacija Avstrija leta 2011 najbolj priljubljene turistične destinacije v EU-27 (glej Sliko 4).

Gospodarski vidiki mednarodnega turizma

Gospodarska pomembnost turizma se lahko izmeri tako, da se primerja razmerje med prihodki od mednarodnih potovanj in BDP. Navedeni podatki izvirajo iz statistike plačilne bilance ter vključujejo poslovna potovanja in potovanja v prostem času. Leta 2011 je bilo razmerje med prihodki od potovanj in BDP najvišje na Malti (14,0 %) in Cipru (10,2 %), kar potrjuje pomembnost turizma v obeh otoških državah (glej Tabelo 5), še višje razmerje pa je bilo ugotovljeno na Hrvaškem (14,7 %). Na splošno so bile leta 2011 države z najvišjimi prihodki od mednarodnih potovanj Španija (43 026 milijonov EUR), Francija 38 682 milijonov EUR), Italija, Nemčija in Združeno kraljestvo.

Nemčija je leta 2011 prikazala najvišjo raven izdatkov za mednarodna potovanja v skupni vrednosti 60 596 milijonov EUR. Sledili sta ji Združeno kraljestvo (36 275 milijonov EUR) in Francija (29 922 milijonov EUR). Po analizi izdatkov glede na velikost vsake države v smislu števila prebivalcev so rezidenti Luksemburga leta 2011 za potovanja v tujino porabili povprečno 5 289 EUR na prebivalca, kar je veliko več kot v primeru Belgije (1 466 EUR na prebivalca), ki je na drugem mestu. Sledili so Danska, Irska, Švedska in Ciper.

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

V statističnem okviru turizem pomeni dejavnost obiskovalcev na potovanju na destinacije zunaj njihovega običajnega okolja, ki ne traja dlje od enega leta. Glavni razlog za potovanje je lahko različen: lahko gre za poslovno potovanje, počitnice ali potovanje iz osebnih razlogov, ki pa ne sme vključevati zaposlitve pri rezidentu, v gospodinjstvu ali podjetju v obiskanem kraju. Statistika turizma je trenutno omejena na vsaj eno prenočitev, od leta 2014 naprej pa bo uradna evropska statistika vključevala tudi enodnevne obiske v tujini.

Sistem statistike turizma je določen v Direktivi Sveta št. 95/57/ES z dne 23. novembra 1995 o zbiranju statističnih podatkov na področju turizma. Ta pravna podlaga od držav članic EU zahteva predložitev rednega sklopa primerljivih statistik na področju turizma. Spremembe iz leta 2004 in leta 2006 so povezane s širitvijo EU in nedavnimi spremembami na svetovnem turističnem trgu. Julija 2011 sta Evropski parlament in Svet Evropske unije sprejela novo uredbo št. 692/2011 o evropski statistiki turizma in razveljavitvi Direktive Sveta 95/57/ES. Ta je začela veljati za referenčno leto 2012.

Statistika turizma v EU ima dva poglavitna sestavna dela: statistiko, povezano z zmogljivostjo in zasedenostjo nastanitvenih gostinskih obratov, ter statistiko, povezano s turističnim povpraševanjem. V večini držav članic nastaja prva z vprašalniki, ki jih izpolnjujejo nastanitveni obrati, podatki za drugo pa se zbirajo z vprašalniki za potnike, ki prečkajo mejo, ali s pomočjo anket v gospodinjstvih.

Statistika zmogljivosti nastanitvenih gostinskih obratov vključuje število obratov, sob in ležišč. Statistika nastaja enkrat letno in je razdeljena glede na vrsto obrata ali po regijo.

Statistika zasedenosti nastanitvenih gostinskih obratov se nanaša na število prihodov (v nastanitvene obrate) in število |prenočitev rezidentov in nerezidentov glede na vrsto obrata ali regijo. Na voljo so letne in mesečne statistične serije. Poleg tega pa nastaja tudi statistika uporabe ležišč (stopnja zasedenosti ležišč).

Statistika turističnega povpraševanja zadeva turistično udeležbo, torej število ljudi, ki so v referenčnem obdobju odšli na vsaj eno potovanje z vsaj štirimi prenočitvami. Obstaja tudi statistika števila turističnih potovanj (in števila prenočitev na navedenih potovanjih), ki je razdeljena glede na:

ciljno državo;
mesec odhoda;
dolžino bivanja;
vrsto organizacije potovanja;
vrsto prevoza;
vrsto nastanitve;
izdatek.

Poleg tega se podatki lahko analizirajo po socialno-demografskih pojasnjevalnih spremenljivkah, kot sta starost in spol. Ta statistika se zbira na četrtletni in letni osnovi.

Pri preučevanju turizma se lahko uporabljajo tudi podatki iz drugih uradnih virov. Te statistike zajemajo:

podatke o zaposlitvi v sektorju turističnih nastanitev iz ankete o delovni sili, ki so razčlenjeni po delovnem času (polnem ali skrajšanem), delovnem statusu, starosti, ravni izobrazbe, spolu, trajanju dela ali delovni dobi pri istem delodajalcu (letni in četrtletni podatki);
podatke o osebnih prihodkih in izdatkih, povezanih s potovanji, iz plačilne bilance;
transport statistics prometno statistiko (npr. potniški zračni promet);
strukturno statistiko podjetij (SSP), ki jo lahko uporabimo kot dodatni vir informacij o turističnih tokovih in gospodarskem vplivu nekaterih sektorjev, povezanih s turizmom.

Ozadje

EU je ena najpomembnejših turističnih destinacij s šestimi državami članicami, ki so med desetimi najbolj priljubljenimi svetovnimi počitniškimi destinacijami. Turizem lahko prispeva k zaposlenosti in gospodarski rasti ter razvoju v podeželskih, obrobnih in manj razvitih območjih. Te značilnosti usmerjajo povpraševanje po zanesljivi in usklajeni statistiki na tem področju ter na širših področjih regionalne politike in politike trajnostnega razvoja.

Turizem lahko pomembno vpliva na razvoj evropskih regij. Infrastruktura, ustvarjena za turizem, prispeva k lokalnemu razvoju, delovna mesta, ki so ustvarjena ali se ohranjajo s tem namenom, pa lahko pomagajo preprečevati nazadovanje industrije in podeželja. Trajnostni turizem vključuje ohranjanje in krepitev kulturne in naravne dediščine na različnih področjih, ki segajo vse od umetnosti do krajevne gastronomije in ohranjanja biotske raznovrstnosti.

Leta 2006 je Evropska komisija sprejela sporočilo z naslovom Obnovljena turistična politika EU: Na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem (COM(2006) 134 final). Dokument je obravnaval vrsto težav, ki bodo oblikovale turizem v prihodnjih letih, vključno s staranjem evropskega prebivalstva, vse močnejšo zunanjo konkurenco, povpraševanjem potrošnikov po bolj usmerjenem turizmu in potrebo po razvoju trajnejših in okolju prijaznejših praks v turizmu. V njem je bilo navedeno, da bi bolj konkurenčna turistična ponudba in trajnostne destinacije pomagale povečati zadovoljstvo turistov in zagotoviti položaj Evrope kot najpomembnejše svetovne turistične destinacije. Oktobra 2007 je sledilo novo sporočilo z naslovom Program za trajnostni in konkurenčni evropski turizem (COM(2007) 621 final), v katerem je Komisija predlagala ukrepe v zvezi s trajnostnim upravljanjem destinacij, vključitvijo vprašanj trajnosti podjetij in ozaveščanjem turistov glede vprašanj trajnosti.

Lizbonska pogodba priznava pomembnost turizma, opredeljuje posebno pristojnost EU na tem področju in dovoljuje sprejemanje odločitev s kvalificirano večino. Eden od členov Pogodbe določa, da EU „dopolnjuje dejavnost držav članic na področju turizma, zlasti s spodbujanjem konkurenčnosti podjetij Unije na tem področju.“ Junija 2010 je Evropska komisija sprejela sporočilo Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike (COM(2010) 352 final). V njem si prizadeva spodbuditi usklajen pristop k pobudam, povezanim s turizmom, ter opredeljuje nov okvir delovanja za povečanje konkurenčnosti turizma in njegove zmožnosti za trajnostni razvoj. Predlagala je več evropskih in mednarodnih pobud, vključno s pripravo socialno-gospodarske baze znanja s področja turizma, z namenom doseči te cilje.

Druge informacije Eurostata

Objave

Zadnje objave Eurostata o turizmu (v angleščini)

Glavne tabele

Turizem (t_tour) (vse v angleščini)

Podatkovna zbirka

Turizem (tour) (vse v angleščini)

Zunanje povezave

European Commission - Enterprise and Industry - Supporting European tourism (v angleščini)

Glej tudi

Tourism statistics at regional level (v angleščini)