Prah in nanodelci
Zdravje in varnost

Pojem „prah“ nima natančnega znanstvenega pomena, vendar ga običajno opredeljujemo kot trdno snov, zdrobljeno v prah ali fine delce. Pri ugotavljanju nevarnosti je velikost delcev prav tako pomembna kot narava prahu. Na splošno so najnevarnejše vrste prahu tiste z zelo majhnimi delci, ki niso vidni s prostim očesom, kot velja za fine praške. Tovrstni delci so dovolj majhni, da jih lahko vdihnemo, a so hkrati dovolj veliki, da ostanejo ujeti v pljučnem tkivu in jih ne izdihamo. Nekatere snovi (npr. azbest) pa proizvajajo zelo grob prah z velikimi delci, ki so prav tako lahko nevarni.

Zapomnite si: snovi lahko proizvajajo prah z delci različnih velikosti; če lahko vidite samo velike delce prahu ali granule, to še ne pomeni, da niso prisotni tudi majhni delci.

Nanomateriali: v številnih sodobnih procesih se uporabljajo nanomateriali. Ti so še zlasti nevarni, saj se lahko skozi kožo in ob vdihu prek pljučnih membran absorbirajo neposredno v krvni obtok. Treba jih je obravnavati kot nevarne za zdravje, ne glede na material, iz katerega so narejeni. Običajna zaščitna oprema ne daje ustrezne zaščite, zato se morate pred odpiranjem ali vzorčenjem takih proizvodov obrniti na svoj laboratorij.

Strupen prah: Ta običajno nastane pri delu s snovmi, ki so same po sebi strupene, npr. kemikalije, ki vsebujejo svinec, živo srebro, krom ali strupene organske snovi, kot je fentanil in njemu podobne snovi. Tak prah lahko, če ga vdihnete, poškoduje pljuča ali pride v krvni obtok ter se prenese po vašem telesu. Fentanili in drugi sintetični opioidi lahko zelo hitro povzročijo respiratorno depresijo in sedacijo. Glej Nadzorovane droge.

Nadležen prah: nastaja lahko pri delu z materiali, kot so:

• moka/zrnje,
• smola,
• tobak,
• sladkor,
• papir,
• posušena živila,
• cement,
• žagovina,
• kavna zrna in čaj,
• ogljene saje (kakršne so v tonerju fotokopirnega stroja/tiskalnika).

Tovrsten prah je na splošno le dražeč, vendar je v koncentrirani obliki lahko tudi zdravju nevaren. Prah trdega lesa je rakotvoren (glejte razdelek 7).

Na nekaterih območjih lahko pri svojem delu pridete v stik s prahom kanabisa (npr. v uradnem skladišču). Tovrsten prah naj ne bi bil posebej nevaren, saj ga telo ne absorbira zlahka in je običajno prisoten v nizkih koncentracijah.

Vnetljiv prah: vnetljiv prah potuje skozi zrak v oblakih in se zlahka vname, pri čemer sproži bliskovit požar ali eksplozijo. Vžge se lahko z iskro ali odprtim ognjem ali celo s posedanjem na vročo površino. Če se vnetljiv prah posede in vname, lahko izbruhne plamen ali pa preprosto tli – še dolgo potem, ko je vir vžiga odstranjen. Po eksploziji se vnetljiv prah lahko razširi po širšem območju in tako poveča tveganje hudega požara.

Zelo malo verjetno je, da boste pri svojem delu naleteli na vnetljiv prah.

Na nadležni prah lahko naletite skoraj kjer koli. Nekateri od najpogostejših so:

• prah papirja v poštnih sortirnicah in prodajalnah s pisarniškim materialom,
• cementni prah na gradbiščih,
• različen prah v pristaniščih, notranjih carinskih skladiščih in prostorih trgovca,
• prostori za fotokopiranje/tiskanje.

Na strupen ali vnetljiv prah v nevarnih koncentracijah lahko naletite tudi v prostorih, kjer se nalaga, razlaga ali premika tovor v razsutem stanju (npr. zrnje, kovinske rude, premog itd.).

Prah običajno povzroča poškodbe na pljučih in dihalih, nekatere vrste pa lahko povzročajo raka. Glavne bolezni, povezane z vdihavanjem nevarnega prahu, so:

Benigna pnevmokonioza. Bolezen, ki nastane ob vdihavanju na videz neškodljivega prahu, ki se odlaga v pljučih do te mere, da je viden na rentgenskem posnetku. Prah ne povzroča poškodb pljučnega tkiva in zato bolezen ne povzroča prizadetosti. To stanje je najpogosteje povezano s prahom kovin, kot sta železo in kositer.

Pnevmokonioza. Skupno ime za skupino kroničnih pljučnih bolezni, ki jih povzroča vdihavanje prahu določenih mineralov. Pojem vključuje vrsto bolezni, poimenovanih po prahu, ki jih povzroča. Najbolj znane so:

• azbestoza (zaradi azbestnega prahu) – glejte azbest,
• silikoza (zaradi kremenovega prahu),
• talkoza (zaradi prahu smukca).

Pnevmonitis. Vnetje pljučnega tkiva ali bronhiolov, ki ga večinoma povzroča vdihavanje prahu določenih kovin. Simptomi so podobni pljučnici, vendar se razlikujejo po resnosti, odvisno od vrste vdihane kovine. Najpogostejša vzroka sta prah kadmija in prah berilija.

Plevralni mezoteliom. Pljučni tumor, ki ga večinoma povzroča izpostavljenost azbestu (glejte azbest).

Pljučni rak. Tudi ta je lahko posledica izpostavljenosti azbestu (glejte azbest).

Za večino vrst prahu, vključno z nadležnim prahom, predpisi o zdravju in varnosti določajo meje izpostavljenosti. Oglejte si nacionalne smernice in zakonodajo EU.

Ker večinoma verjetno ne boste imeli nadzora nad virom prahu, morate storiti vse potrebno za zmanjšanje tveganja. Vaša dolžnost je, da:

• uporabljate respirator ali masko za obraz;
• poskrbite za dobro prezračevanje delovnega prostora, če je to mogoče;
• uporabljate opremo za odstranjevanje prahu, če je ta na voljo;
• omejite izpostavljenost prahu;
• redno hodite na zdravniške preglede;
• kontaminirano območje takoj zapustite, če občutite kakršne koli takojšnje simptome.

Zapomnite si: v prašnem ozračju ostanite le, kolikor je najmanj potrebno, da opravite svoje delo, tudi če nosite zaščito za dihala.