Azbest
Zdravje in varnost

Azbest je mineral, ki je prisoten v naravi in katerega vlakna se lahko ločijo na tanke trpežne niti. Njegova uporaba je razširjena v številnih industrijskih sektorjih, saj so vlakna odlični izolatorji (odporna na vročino, ogenj in kemikalije ter ne prevajajo elektrike). Pogosto se uporablja za ojačitev cementa in drugih materialov.

Vendar je izredno nevarna snov (razvrščena v kategorijo 1A rakotvornih snovi v Uredbi (ES) št. 1272/2008 o razvrščanju, pakiranju in označevanju kemičnih snovi). Če se izdelki, ki vsebujejo azbest, poškodujejo, lahko pride do vdiha drobnih vlaken, kar sčasoma privede do bolezni, kakršne so azbestoza, mezoteliom in druge oblike raka.

Obstaja več vrst azbesta:

• aktinolit,
• amozit (‚rjavi‘ azbest),
• antofilit,
• krizotil (‚beli‘ azbest),
• krokidolit (‚modri‘ azbest),
• tremolit.

Krokidolit in amozit sta najnevarnejši obliki azbesta – vdihavanje njunih vlaken predstavlja največjo nevarnost za zdravje. Krokidolit se opušča od 70-ih let prejšnjega stoletja, vendar ga veliko ostaja v starejših konstrukcijah.

Zapomnite si: Azbest nikomur ne škoduje, če ga pustimo pri miru. Nevaren je samo, če ga režemo, vanj vrtamo ali ga na nek način poškodujemo.

Azbest še vedno najdemo v nekaterih stavbah kot izolacijo, uporabljal pa se je tudi pri zavornih oblogah ter za oblaganje cevi in kotlov (npr. na plovilih). Še vedno je lahko prisoten v nekaterih starejših stavbah, vendar se med njihovo obnovo odstranjuje. Na splošno se je uporaba azbesta zdaj zelo zmanjšala, saj so na voljo manj nevarni nadomestni materiali. Še vedno je lahko prisoten v nekaterih starejših stavbah, kjer delate ali ki jih obiskujete, na primer v destilarnah, in na nekaterih plovilih, zlasti iz držav, ki niso članice EU.

Azbest je nevaren le, če se zdrobi in pridejo njegova vlakna v zrak v obliki azbestnega prahu. Če ta vlakna vdihamo, lahko povzročijo resne bolezni, ki pa so pri ljudeh, ki niso izpostavljeni velikim količinam azbesta, zelo redke. Večinoma se razvijejo pri osebah, ki redno delajo ali so delali z azbestom.

• Azbestoza je nepovratno zabrazgotinjenje pljuč, ki vodi do hudih težav z dihanjem. Še naprej se lahko razvija tudi po koncu izpostavljenosti azbestu.
• Pljučni rak. Pri osebah, ki redno delajo z azbestom, obstaja večje tveganje za razvoj pljučnega raka. Glej tudi Rakotvorne snovi.
• Mezoteliom je neozdravljiv rak prsne mrene ali trebušne stene. Njegova pojavnost med splošno populacijo je zelo nizka, večja verjetnost njegovega razvoja pa je pri osebah, ki delajo z azbestom.

Bolezni, povezane z azbestom, se razvijajo dolgo časa. Simptomi azbestoze se lahko pojavijo po 10 do 20 letih, znaki z azbestom povezanih rakavih obolenj pa tudi po 40 letih.

Ne nujno. Ključni dejavnik je velikost vlaken, ki morajo biti dovolj majhna, da jih vdihamo, a prevelika, da bi jih izdihnili. Zato so vlakna krokidolita in amozita običajno najnevarnejša. Nevarna vlakna so opredeljena v Direktivi 2009/148/ES, vendar je varneje predpostavljati, da so vsa azbestna vlakna nevarna! Vendar so nevarna le, če jih vdihujete – nobenih dokazov ni, da bi kdo zbolel zaradi oskrbe z vodo, ki vsebuje azbest.

Direktiva 1999/77/ES od 1. januarja 2005 prepoveduje vsako uporabo azbesta. Poleg tega Direktiva 2003/18/ES prepoveduje ekstrakcijo azbesta ter proizvodnjo in predelavo azbestnih proizvodov.

Poglavitni problem pa je izpostavljenost azbestu med odstranjevanjem, rušenjem, popravili in vzdrževanjem.

Direktiva 2009/148/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu določa strog nadzor izpostavljenosti vsem vrstam in oblikam azbesta.

V skladu s členom 8 morajo delodajalci zagotoviti, da v osemurnem s časovno obremenitvijo izračunanem povprečju (TWA) noben delavec ni izpostavljen koncentraciji azbesta v zraku, ki presega 0,1 vlakna na cm³. Kakršno koli delo, ki neposredno vključuje azbest, je treba prijaviti odgovornemu nacionalnemu organu.

Preveriti morate tudi nacionalno zakonodajo.

Če morate delati v območju, kjer sumite, da je morda prisoten azbestni prah, morate:

• paziti, da azbest pustite pri miru;
• delati le krajša obdobja in ter
• nositi ustrezno zaščito za dihala.

Če je azbest treba premakniti, mora to storiti izvajalec z dovoljenjem. Nikakor azbesta ne poskušajte odstranjevati sami. Po uporabi morate vsa oblačila ipd., za katera veste ali menite, da so onesnažena z azbestnim prahom, odložiti v označeno plastično vrečko. Vaša uprava mora z ustrezno pralnico skleniti dogovor za pranje teh oblačil – samo specializirane pralnice lahko čistijo oblačila, onesnažena z azbestom.

Zapomnite si: vedno je bolje, da se tveganju popolnoma izognete, zato se v primeru, da ste seznanjeni s prisotnostjo azbesta, tam ne zadržujte.

Preveriti morate nacionalne postopke. Priporočljivo je, da podjetje za odstranjevanje azbesta preveri ozračje na območju, za katerega sumite, da je onesnaženo. Če je na mililiter zraka povprečno več kot 0,1 vlaken, ki jih je mogoče vdihniti, v katerem koli štiriurnem obdobju (tj. polovica najvišje dovoljene ravni v skladu z zakonodajo), so potrebni nujni ukrepi. Preveriti morate lokalne smernice za poročanje o izpostavljenosti in nadaljnjem ukrepanju, kar lahko vključuje dolgoročno vodenje evidenc (do 40 let) in redne zdravniške preglede vsaki dve leti.