Vzorčenje nevarnega blaga

Nevarno blago je blago, ki bi lahko pri vzorčenju predstavljalo neposredno tveganje za varnost in zdravje, zlasti kemikalije, kemični pripravki in odpadni kemični materiali, označeni v skladu s predpisi IATA, IMDG ali ADR. Pri trgovanju je to blago opremljeno z vso ustrezno dokumentacijo.

Vzorčenje nevarnega blaga bi morali opravljati le uradniki, usposobljeni in opremljeni za vzorčenje tovrstnega blaga. Druga možnost je, da se najame zunanji izvajalec, vendar se postopek med posameznimi državami članicami lahko razlikuje.
Kadar vzorčenje izvaja zunanji izvajalec, morajo postopek nadzorovati carinski uradniki, saj je za vzorčenje še vedno odgovorna carina. Zagotovite pravilno zapečatenje in označenje vzorca. Na vzorec morate nalepiti ustrezno etiketo z razredom in oznako nevarnosti, obrazcu za vzorec pa priložite kopijo varnostnega lista.

Bistveno je, da vsi, ki sodelujejo pri vzorčenju, vključno z uradniki, ki nadzorujejo zunanje izvajalce, nosijo ustrezno osebno zaščitno opremo.

Proizvodi, ki se ne uvrščajo med nevarno blago, lahko še vedno ogrožajo tiste, ki pridejo v stik z njimi. Celovitejše informacije o nevarnih lastnostih kemikalije ali proizvoda so na voljo v varnostnem listu.
Za več informacij o tveganjih za zdravje in varnost glejte poglavje o nevarnih snoveh.

Kadar se blago uvršča med nevarno blago, je to treba navesti na nakladnici in/ali v deklaraciji blaga. Obvezno je treba predložiti specifikacije proizvodov in varnostne predpise (npr. varnostni list).
Kadar blago ni deklarirano kot nevarno blago, vendar niste prepričani o varnosti vzorčenja, je treba od uvoznika zahtevati varnostni list ali tehnične specifikacije proizvoda, če varnostni list ni na voljo. Te informacije morajo biti na voljo pred pregledom pošiljke. Če ste še vedno v dvomih, morate izdelek obravnavati kot blago z neznano sestavo. Od carinskega laboratorija ali nacionalnega inšpektorata za nevarno blago lahko zahtevate dodatne informacije in navodila.

Nikoli ne smete vzorčiti naslednjih (zelo nevarnih) proizvodov (tudi če so v maloprodajni embalaži!):

• eksplozivi in izdelki za ognjemete,
• kemična in bakteriološka bojna sredstva ter kužni proizvodi,
• radioaktivne spojine in jedrski material.

Če je vzorčenje potrebno, morajo te izjemno nevarne proizvode vzorčiti drugi pristojni uradni organi. Carinski laboratoriji na splošno niso opremljeni za varno shranjevanje in analizo teh vzorcev. Te vzorce pošljite v pristojni laboratorij.

Majhna in srednja pakiranja, ki vsebujejo nevarno blago, se lahko po posvetovanju pošljejo v laboratorij neodprta, pod pogojem, da je embalaža originalna, varna in nepoškodovana.

Večja pakiranja bi moral vzorčiti usposobljeni uradnik ali izvajalec, če so na voljo zadostni varnostni ukrepi (npr. osebna zaščitna oprema, prezračevan delovni prostor, npr. komora za odsesavanje dima – če je potrebno). Čim bolj se je treba izogibati oblikovanju sestavljenih vzorcev, da se zmanjša izpostavljenost.

Določenih nevarnih proizvodov zaradi posebnih sporazumov z drugimi uradnimi organi ne vzorči carina, odvisno od nacionalnih predpisov.

Poskrbeti morate za ustrezen prevoz do carinskega laboratorija in pri tem upoštevati pravila za prevoz nevarnega blaga. Običajno se lahko vzorci nevarnega blaga prevažajo v omejenih količinah, pri čemer so predpisi ADR bistveno manj dodelani. Za več informacij o ADR glej poglavje Cestni prevoz nevarnega blaga (ADR) (dodaj povezavo). Glej tudi predpise IATA (dodaj povezavo) in IMDG (dodaj povezavo).

Če blago ni v skladu s predloženimi informacijami (označevanje, razred nevarnosti, dokumenti), ga je treba obravnavati kot blago z neznano sestavo. Če niste prepričani, se v zvezi s točnostjo informacij in ugotovljenimi neskladji obrnite na laboratorij in svoje nadrejene.

Količina vzorca nevarnega blaga za kvalitativne in kvantitativne analize bi morala biti čim manjša, da bi zmanjšali tveganje in preprečili nepotrebne odpadke. O potrebni količini vzorca se posvetujte s svojim carinskim laboratorijem ali drugim pristojnim laboratorijem.

Nevarnih izdelkov ali izdelkov z neznano sestavo nikoli ne vnašajte v pisarne!

Z neznanimi snovmi je treba ravnati previdno in jih obravnavati kot nevarne snovi, dokler niso identificirane.

Snovi z neznano kemično sestavo lahko izhajajo iz trgovine z nadzorovanimi kemikalijami, kot so:

• droge,
• predhodne sestavine za droge,
• predhodne sestavine za eksplozive,
• farmacevtski izdelki,
• nove psihoaktivne snovi,
• vojaško blago ali blago z dvojno rabo.

V teh primerih informacije niso na voljo ali pa se pričakuje, da bodo predložene informacije napačne. Dvomi o kemijski naravi blaga lahko izhajajo tudi iz nasprotujočih si deklaracij ali zato, ker so snovi del programa spremljanja.

Z neznanimi snovmi je treba ravnati previdno in jih obravnavati kot nevarne snovi, dokler niso identificirane.
Za več informacij o tveganjih za zdravje in varnost glejte poglavji Nevarne snovi ter Droge in prepovedane snovi.

Na voljo je več tehnik za poskus identifikacije neznanih snovi na kraju samem. V nekaterih primerih se lahko snovi identificirajo z ročnimi napravami, ne da bi bilo treba odpreti prozorno embalažo (npr. Ramanov spektrometer). V nasprotnem primeru je treba pridobiti majhne vzorce za identifikacijo z drugimi ročnimi napravami, npr. infrardečimi spektrometri, hitrimi testi ali mobilnimi instrumenti. V vseh primerih je treba previdno odstraniti vsako plast embalaže posebej, da se prepreči nenamerno razlitje ali razsutje. Če je treba za testiranje pridobiti majhne vzorce, so potrebne majhne cevaste sonde in posebni pečati za takojšnje ponovno zapečatenje pakiranja. Uradniki bi morali opraviti posebno usposabljanje za uporabo instrumentov za testiranje, vključno z odpiranjem pakiranj takega blaga, in se zavedati omejitev tovrstnega testiranja.

Če neznane snovi ni mogoče identificirati na kraju samem, boste morali zaprositi za strokovni nasvet (carinski laboratorij, notranji ali zunanji strokovnjak). Če je potrebno nadaljnje testiranje, se lahko v laboratorij brez vzorčenja pošlje majhno pakiranje do 5 kg/5 l. Večja pakiranja je treba vzorčiti s podobnimi previdnostnimi in varnostnimi ukrepi, kot so opisani za nevarno blago. Če pa je le možno, se takšno blago ne bi smelo odpreti na terenu. Zato je priporočljivo, da se ta pakiranja pošljejo v laboratorij neodprta. Vendar se morda v vaši državi uporabljajo drugačni postopki. Za več informacij se posvetujte z lokalnimi uradniki ali carinskim laboratorijem.

Če so bile snovi identificirane ali se sumi, da so to prepovedane snovi, je treba zaseči celoten tovor. Naloge, ki jih opravljajo carinski laboratoriji pri identifikaciji in analizi prepovedanih snovi, se med državami članicami razlikujejo, od identifikacije snovi do celovite analize zaseženega tovora. Posledično so postopki vzorčenja v veliki meri odvisni od vrste analize, ki jo mora opraviti carinski laboratorij, in od nacionalnih predpisov o forenzičnih postopkih za vzorčenje zaseženih drog. Zato morate preveriti svoje nacionalne predpise o vzorčenju zaseženih prepovedanih drog.

Opomba: praksa v zvezi s temi vrstami vzorcev se lahko spreminja hitreje kot pri drugih vrstah vzorcev. Vedno preverite najnovejše informacije!

Za več informacij o vzorčenju prepovedanih drog glejte:

• Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC)
• Evropska mreža inštitutov forenzične znanosti (ENFSI)