Z namenom zmanjšanja odpadkov in spodbujanja samooskrbe s hrano bodo v okviru projekta Urbana zemljina za hrano (angl. Urban Soil 4 Food) biološko razgradljive gospodinjske odpadke, zelene odpadke in izkopani material z gradbišč spreminjali v zemljino za mestne vrtove. S projektom, ki se izvaja v slovenskem Mariboru, pomagajo pri razvoju krožnega gospodarstva po vsem mestu in spodbujajo rast inovativnih zagonskih podjetij.
- 29 July 2020
V Mariboru želijo vzpostaviti dolgotrajno krožno sodelovanje med vsemi akterji v sklopu funkcionalnega mestnega območja ter tako prispevati k okoljski odličnosti in gospodarski blaginji Maribora ter njegovih meščanov. V teh nemirnih časih trajnostne lokalne prakse predstavljajo hrbtenico mest. Ta projekt povečuje lokalno samooskrbo s hrano, spodbuja koristno sodelovanje med vsemi mestnimi deležniki in prispeva k odgovornejšemu in bolj zdravemu obstoju mesta.
Cilj projekta je zmanjšati količino bioloških in gradbenih odpadkov, ki končajo na odlagališčih, za 2 400 oz. 2 000 ton na leto in jih preusmeriti v proizvodnjo 3 000 ton zemljine na leto. Proizvajali bodo tri vrste zemljin: za gojenje rastlin za proizvodnjo hrane na mestnih vrtovih in na balkonih, za vzdrževanje mestnih zelenih površin in za uporabo pri gradnji cest in pločnikov.
Projekt je z vzpostavitvijo štirih mestnih vrtov septembra 2019 dosegel enega svojih mejnikov. Prvi mestni vrt se nahaja na zemljišču v velikosti 12 400 m2 in ima 66 posameznih vrtičkov za prebivalce. Drugi vrt je modelni, tretji otroški, četrti pa je namenjen družbenemu vključevanju za brezposelne ali prostovoljce.
Novembra 2019 je bil zasajen sadovnjak z različnimi lokalnimi vrstami. V teku je vzpostavljanje lokalne prehranske verige. Razvijajo lokalno oznako za živila ter spletno mesto za podporo lokalnim proizvajalcem hrane, kar je še v testni fazi. Cilj je, da bi oznako uporabljalo vsaj 50 kmetovalcev, pri čemer bi imeli vsaj 10 000 potrošnikov lokalne hrane na leto. Upajo, da se bodo emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 5 %, saj se v Maribor dostavlja manj hrane od zunaj.
Mednarodno certificiranje
Cilj je, da bi do predvidenega konca projekta novembra 2020 pridobili certifikat za mednarodno standardizirano zemljino ter izvedli usposabljanja, seminarje in študijske obiske za udeležence. Poleg tega cilji projekta vključujejo podpiranje 15 MSP, ki delujejo v krožnem gospodarstvu, in organizacijo odprtih inovacijskih delavnic za vsaj 200 oseb.
Znanje, pridobljeno s projektom, bodo razširjali v podjetja, med državljane in lokalne samouprave srednje velikih mestih v Sloveniji in po vsej EU. Za zagotavljanje mednarodne prepoznavnosti tehnologije in proizvodnje mestne zemljine, bodo pripravili certifikate in prijavili patente.
Pilotni obrat za proizvodnjo zemljine
V okviru prizadevanj za vzpostavitev lokalnega obrata za proizvodnjo zemljine so naleteli na odpor lokalnih prebivalcev, ki so nasprotovali njegovi lokaciji. Od takrat je občina našla in najela drugo zemljišče ter začela z gradnjo. Proizvodnja zemljin naj bi se začela junija 2020. Ta cilj še vedno nameravajo doseči navkljub omejitvam gibanja zaradi koronavirusa.
Zaradi inovativnega značaja pilotnega projekta – z uporabo postopkov, kot so fermentacija, mešanje in piroliza – je bilo treba več tehnoloških rešitev združiti v eno. Da bi našli najboljše rešitve in premagali to oviro, je več partnerjev predstavilo projekt potencialnim ponudnikom tehnologije po vsej EU.
Drugi izzivi, ki jih je bilo treba premagati, so vključevali vzpostavljanje komunikacije z večjim številom partnerjev, vključno z MSP, zavodi, nevladnimi organizacijami in z javnim komunalnim podjetjem. To so rešili z vzpostavitvijo strukture upravljanja, rednimi srečanji s partnerji in s podporo nekdanjih in sedanjih županov mesta.
Povečanje samooskrbe
Projekt je odgovor na močno odvisnost mesta od zunanjih virov energije, vode in hrane ter za ravnanje z odpadki in emisijami. Glede na podatke s spletne strani s projektom je v Sloveniji prisotna nizka raven samooskrbe, rodovitna tla izginjajo, hranilna vrednost hrane je nizka, seznanjenost z zdravim prehranjevanjem pa zlasti med mladino izginja. Upajo, da bodo s projektom spodbudili uporabo tradicionalnih in lokalnih semen v smislu boja proti trendu nadzora proizvodnje semen mednarodnih podjetij.
Financiranje projekta zagotavljajo ESRR in Inovativni ukrepi v mestih, pobuda Evropske unije, ki mestom omogoča sredstva, ki jih lahko uporabijo za izvajanje inovativnih projektov.
Projekt Urbana zemljina za hrano je bil izbran za najboljši zeleni naložbeni projekt na mednarodni konferenci Forum mest 2020, ki je potekala januarja 2020 v mestu Porto na Portugalskem. Tukaj sta bili potrjeni dobra zasnova projekta in njegova izvedba.
Celotna naložba in sredstva EU
Celotna naložba v projekt „Urban Soil 4 Food – US4F“ znaša 3 747 650 EUR, od česar Evropski sklad za regionalni razvoj EU prispeva 2 998 120 EUR iz Urban Innovative Actions Initiative za programsko obdobje 2014–2020.