Science Flash For You

Med letoma 2018 in 2019 so se fosilne emisije CO2 povečale na Kitajskem in v Indiji, v Evropski uniji pa je bilo zabeleženo največje zmanjšanje, in sicer za 3,8 %. V EU so se emisije od leta 2005 do danes zmanjšale za 22,2 %. Ocene kažejo zelo veliko zmanjšanje svetovnega povpraševanja po energiji v času koronavirusa, kar je močno prispevalo k zmanjšanju emisij.

EDGAR (Emissions Database for Global Atmospheric Research) je podatkovna baza izpustov za raziskovanje svetovnega ozračja. Zagotavlja časovne serije emisij od leta 1970 do leta 2019 za fosilne emisije CO2 za vse države na svetu. To poročilo prispeva k uresničevanju Pariškega sporazuma za boj proti podnebnim spremembam z neodvisnim in kvantitativnim pregledom svetovnih fosilnih emisij CO2.

Glede na 20. letno poročilo o gozdnih požarih v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki ga je objavila Evropska komisija, je bilo leto 2019 morda najhujše leto, ko gre za gozdne požare po svetu. Požganih je bilo več kot 400 000 hektarjev naravnih površin v Evropi, številna zavarovana območja pa so prizadeli požari v naravi. Program Copernicus za hitro kartiranje, ki ga upravlja JRC, je bil v letu 2019 v pomoč državam pri odzivanju na požare v naravi aktiviran 35-krat, kar je največkrat v katerem koli posameznem letu. JRC upravlja evropski informacijski sistem za gozdne požare (EFFIS) v okviru programa EU za opazovanje Zemlje Copernicus.

63 % slovenskih učencev in dijakov je menilo, da je obremenitev večja kot pred pandemijo. To je bil najvišji rezultat med vsemi državami. 94 % slovenskih učencev in dijakov je uporabljalo orodja za videokonference, kot so Zoom, Microsoft Teams, Hangouts in Skype. Tudi ta številka je bila najvišja. Več kot 80 % staršev v Sloveniji, ki so sodelovali v raziskavi, bi želelo, da šola njihovim otrokom zagotovi možnost opravljanja spletnih izobraževalnih dejavnosti skupaj s sošolci.

Na splošno so bili tako otroci kot starši zaskrbljeni zaradi negativnega vpliva pandemije na izobraževanje, večinoma sicer starši bolj kot otroci. Družine so izrazile potrebo po boljših smernicah, kako pomagati otrokom pri dejavnostih izobraževanja na daljavo in kako jim nuditi psihološko podporo med omejitvijo gibanja. V tekočem šolskem letu se izvajajo bolj poglobljene analize.

Slovenija je poleg Hrvaške, Cipra, Malte, Grčije, Španije in Avstrije ena od držav, v katerih je ogrožen največji delež delovnih mest, in sicer zaradi pomembnosti sektorja, njegove odvisnosti od mednarodnih turistov in visokega deleža zaposlenih za določen čas.

Trajnostne strategije „pametne specializacije“ za lokalne inovacije bi lahko imele ključno vlogo pri okrevanju po koronavirusu. Platforma pametne specializacije v okviru JRC državam in regijam EU svetuje pri oblikovanju in izvajanju teh strategij. Te strategije bi lahko bile tudi dobra podlaga za oblikovanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost.

Eden prvih ukrepov iz tega svežnja je platforma Re-open EU, interaktivno orodje z informacijami, ki ljudem pomagajo, da lahko z gotovostjo načrtujejo potovanja in počitnice v Evropski uniji, hkrati pa ostanejo zdravi in varni. Platforma, ki jo je razvil JRC, se pogosto posodablja in je na voljo v 24 jezikih. Platformo Re-open EU je od njene vzpostavitve junija obiskalo že več kot 4 milijone ljudi.

Približno 120 ljudi je na pobudo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport razpravljalo o tem, ali je potreben nov mehanizem znanstvenega svetovanja za oblikovanje politik. Prvi konkretni izid dogodka je vzpostavitev „Prehodnega laboratorija – laboratorija za politike“ v okviru nacionalnega projekta o krožni preobrazbi, ki ga Slovenija oblikuje skupaj z JRC.

Pobudo JRC podpirata Evropski parlament in Evropski odbor regij, da bi povezala znanstvenike in oblikovalce politik v zvezi z lokalno pomembnimi vprašanji politike. To prispeva k večjemu zaupanju ljudi v znanost. Novo poročilo JRC vsebuje pregled rezultatov 25 dogodkov, organiziranih po vsej Evropi, ki so jasno pokazali resnično zanimanje za to metodologijo

Uporaba naprav za zaznavanje sledi eksplozivov je postala obvezna leta 2014. Zaradi nizke meje zaznavnosti in nizke stopnje lažnih alarmov je pomemben sestavni del varnostnih pregledov na evropskih letališčih. Pomembno je, da imajo naprave za zaznavanje sledi eksplozivov, tako kot vsa oprema za varnostno pregledovanje, ki se uporablja na evropskih letališčih, med svojo obratovalno življenjsko dobo še naprej visoko učinkovitost.