Statistika porazdelitve dohodka

Some remarks which might be helpful while translating • Translations are to be inserted in the multilingual Eurostat 'Wikipedia' Statistics Explained http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained; we keep the 'markup' code in the text, because if preserved and 'translated around', we can just copy in the translation and have a fully operational web page in 5 minutes, including links in all the right places, without any extra editing. The markup and other parts which should not be translated are in red; • Model pages in the different languages are available here: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/Model:Statistical_article/de (replace de with other language code, or click language in left column), there you can find the standardised headings, but also 'table', 'graph', 'map', (if you favour an alternative, tell us; any change needs to be done in all existing articles); • Existing translated articles can be found in http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/Category:Statistical_article/el (change extension el to other language code). • &nbsp is code for 'non breakable space', for instance for keeping together a figure and a percentage sign – please ignore it (just leave it in);

„Podatki iz septembra 2011, najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka.“ Ta članek analizira nedavno statistiko dohodkovne revščine in dohodkovne neenakosti v Evropski uniji (EU). Ugodne življenjske razmere so odvisne od najrazličnejših dejavnikov, ki jih je mogoče razdeliti v tiste, ki so povezani z dohodkom, in tiste, ki niso. Porazdelitev dohodka v državi daje sliko neenakosti: po eni strani lahko neenakost ljudi spodbudi, da izboljšajo svoj položaj z delom, inovacijami ali pridobivanjem novih spretnosti, po drugi strani pa so s z dohodkovno neenakostjo pogosto povezani kriminal, revščina in socialna izključenost.

Slika 1: Stopnja in prag tveganja revščine, 2009
– Vir: Eurostat (ilc_li01) in (ilc_li02)

Tabela 1: Stopnja tveganja revščine po socialnih transferjih, 2007–2009
(%) – Vir: Eurostat (ilc_li02)

Tabela 2: Stopnja tveganja revščine po socialnih transferjih glede na najpogostejši status aktivnosti, 2009 (1)
(%) – Vir: Eurostat (ilc_li04)

Slika 2: Stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferji in po njih, 2009 (1)
(%) – Vir: Eurostat (ilc_li02) in (ilc_li10)

Slika 3: Neenakost porazdelitve dohodka, 2009
(razmerje dohodkovnih kvintilnih razredov) – Vir: Eurostat (ilc_di11)

Slika 4: Razmerje mediane dohodka, 2009
(razmerje) – Vir: Eurostat (ilc_pnp2)

Slika 5: Relativna vrzel tveganja revščine, 2009
(%) – Vir: Eurostat (ilc_li11)

Glavne statistične ugotovitve

Stopnja in prag tveganja revščine

Leta 2009 je bilo po ocenah 16,3 % prebivalstva EU-27 na pragu revščine (glej sliko 1). Ta delež, izračunan kot uteženo povprečje nacionalnih rezultatov, prikriva precejšnje razlike med državami. V štirih državah članicah EU, Latviji (25,7 %), Romuniji (22,4 %), Bolgariji (21,8 %) in Litvi (20,6 %), je bila po ocenah na pragu revščine več kot petina prebivalstva. Najnižji delež oseb na pragu revščine je bil ugotovljen na Češkem (8,6 %), Slovaškem (11,0 %), Nizozemskem (11,1 %) in v Sloveniji (11,3 %); o relativno nizkem deležu prebivalstva na pragu revščine sta poročali tudi Islandija (10,2 %) in Norveška (11,7 %).

Prag tveganja revščine (prikazan tudi na sliki 1) je opredeljen s 60 % mediane nacionalnega ekvivalentnega razpoložljivega dohodka. Pogosto je izražen v standardu kupne moči (SKM) zaradi upoštevanja razlik med življenjskimi stroški v različnih državah. Leta 2009 se je med državami članicami zelo razlikoval: znašal je od 2 066 SKM v Romuniji in 3 452 SKM v Bolgariji do vrednosti med 11 000 in 12 000 SKM v štirih državah članicah (Švedska, Avstrija, Nizozemska in Ciper), največ pa v Luksemburgu, in sicer 16 226 SKM; prag revščine je bil razmeroma visok tudi na Islandiji, na Norveškem in v Švici (12 000 SKM v vsaki od teh držav).

Na splošno stopnja tveganja revščine (po socialnih transferjih) iz leta v leto ostaja nespremenjena (glej tabelo 1). Med letoma 2008 in 2009 sta bila manjši izjemi pri tem pravilu Luksemburg (z zvišanjem za 1,5 odstotne točke s 13,4 % leta 2008 na 14,9 % leta 2009) in Združeno kraljestvo (z znižanjem za 1,5 odstotne točke z 18,7 % leta 2008 na 17,2 % leta 2009).

Različne skupine v družbi so bolj ali manj izpostavljene tveganju dohodkovne revščine. Leta 2009 se stopnja tveganja revščine (po socialnih transferjih) pri moških in ženskah v EU-27 ni bistveno razlikovala (15,4 % pri moških in 17,1 % pri ženskah). Razlike pa so bile bolj očitne pri razvrstitvi prebivalstva glede na status aktivnosti (glej tabelo 2). Še zlasti so tveganju revščine izpostavljeni brezposelni: leta 2009 je bila skoraj polovica (45,3 %) brezposelnih v EU-27 na pragu revščine, pri čemer je bil ta delež največji v Nemčiji (62,0 %), Latviji (56,7 %) in Estoniji (55,1 %), o več kot polovičnem deležu brezposelnih na pragu revščine pa so poročali še iz štirih drugih držav članic. Leta 2009 je bil na pragu revščine vsak šesti upokojenec v EU-27 (15,4 %); ta delež je veliko večji v Latviji, na Cipru, v Estoniji in Bolgariji, kjer je na pragu revščine več kot tretjina upokojencev. Pri zaposlenih je bil delež oseb na pragu revščine bistveno nižji (8,4 % v EU-27), res pa je bil sorazmerno visok v Romuniji (17,6 %) in Grčiji (13,8 %).

Za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti se lahko uporabijo ukrepi socialne zaščite. Eden od takih ukrepov je na primer izplačevanje nadomestil. Uspeh ukrepov socialne zaščite se lahko presoja na primer s primerjavo kazalnikov tveganja revščine pred socialnimi transferji in po njih (glej sliko 2). Leta 2009 se je s socialnimi transferji stopnja tveganja revščine med prebivalstvom EU-27 zmanjšala s 25,1 % pred transferji na 16,3 % po njih, s čimer se je 35 % oseb, ki bi jim sicer grozila revščina, povzpelo nad prag revščine. Relativno gledano je bil učinek socialnih nadomestil najmanjši v Grčiji, Latviji, Bolgariji, Španiji in Italiji. Nasprotno pa so socialni transferji najmanj polovici oseb, ki jim je grozila revščina na Irskem, Danskem, Madžarskem, Češkem, v Avstriji in na Švedskem, omogočili, da so se dvignili nad prag revščine; enako velja za Norveško.

Dohodkovna neenakost

Vlade, oblikovalci politik in družba nasploh se ne morejo učinkovito spoprijeti z revščino in socialno izključenostjo brez analize neenakosti v družbi, pa naj gre za neenakosti ekonomskega ali socialnega značaja. Podatki o ekonomski neenakosti so zlasti pomembni za oceno relativne revščine, saj porazdelitev gospodarskih virov lahko neposredno vpliva na obseg in stopnjo revščine (glej sliko 3). Za prebivalstvo EU-27 je bila leta 2009 značilna zelo neenaka porazdelitev dohodka: 20 % prebivalstva z najvišjim ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom je prejelo 4,9-krat toliko dohodka kot 20 % prebivalstva z najnižjim ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom. To razmerje se med državami članicami precej razlikuje, in sicer znaša od 3,2 v Sloveniji in 3,5 na Češkem in Madžarskem do 5,8 v Grčiji, 5,9 v Bolgariji, 6,0 v Španiji in na Portugalskem, 6,3 v Litvi, 6,7 v Romuniji in največ, 7,3, v Latviji.

Za neenakost, ki jo občutijo številne družbene skupine, obstaja tudi politični interes. Posebne pozornosti je deležna skupina starejših, kar delno odraža vedno večji delež prebivalcev EU, starejših od 65 let. Pokojninski sistemi lahko igrajo pomembno vlogo pri odpravljanje revščine med starejšimi. V zvezi s tem je zanimivo primerjati dohodke starejših z dohodki preostalega prebivalstva. V EU-27 kot celoti je mediana dohodka ljudi v starosti 65 let in več leta 2009 znašala približno 86 % srednjega dohodka prebivalstva, mlajšega od 65 let (glej sliko 4). Madžarska in Luksemburg sta bili edini državi članici, v katerih je bil dohodek starejših višji od dohodka mlajših od 65 let. V Franciji, Romuniji, na Poljskem in v Avstriji je mediana dohodka starejših znašala več kot 90 % dohodka mlajših od 65 let; enako velja za Islandijo. Nasprotno pa je v Latviji in na Cipru mediana dohodka starejših znašala manj kot 60 % dohodka mlajših od 65 let, v Bolgariji in Estoniji pa je bila med 60 in 70 %; ti razmeroma nizki deleži lahko pretežno odražajo pokojninske pravice.

Stopnja revščine, s katero se lahko številčno opredeli, kako revni so revni, se lahko izmeri z relativno vrzeljo tveganja revščine. V EU-27 je bila leta 2009 mediana dohodka oseb, ki jim je grozila revščina, v povprečju 22,4 % pod pragom revščine, ki je bil pri 60 %. Pri državah na sliki 5 je bila vrzel tveganja revščine največja v Romuniji (32,0 %), Latviji (28,9 %), Španiji (27,7 %) in Bolgariji (27,4 %), razmeroma velika pa je bila tudi v Grčiji (24,1 %) in na Portugalskem (23,6 %). Najmanjša vrzel med državami članicami je bila ugotovljena na Finskem (15,1 %), sledijo ji Irska in Malta (obe s 16,2 %), Madžarska (16,3 %) ter Nizozemska (16,5 %); razmeroma majhna vrzel je bila ugotovljena tudi na Islandiji (16,4 %).

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Leta 2003 je bil na podlagi prijateljskega dogovora med Eurostatom, šestimi državami članicami (Avstrijo, Belgijo, Dansko, Grčijo, Irsko in Luksemburgom) ter Norveško uveden projekt zbiranja [[Glossary:EU statistics on income and living conditions (EU-SILC)|statističnih podatkov EU o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC)]. Zbiranje se je leta 2004 uradno začelo v 15 državah, leta 2005 pa je bilo razširjeno na vse države članice takratne EU-25 ter Islandijo in Norveško. Bolgarija je projekt EU-SILC začela izvajati leta 2006, Romunija, Švica in Turčija pa so raziskavo uvedle leta 2007. Podatki za Hrvaško temeljijo na drugačnem podatkovnem viru, in sicer na raziskovanju o potrošnji v gospodinjstvih (HBS).

EU-SILC zajema presečno in vzdolžno razsežnost. Primerjave življenjskega standarda med državami pogosto temeljijo na bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca. Vendar taki podatki povedo le malo o porazdelitvi dohodka v državi; ta članek zagotavlja podatke o porazdelitvi dohodka in relativni revščini.

Razpoložljivi dohodek gospodinjstva se določi tako, da se seštejejo vsi denarni dohodki vseh članov gospodinjstva iz katerega koli vira (vključno z dohodki iz dela in naložb ter socialnimi nadomestili), vključno z dohodkom na ravni gospodinjstva, ter odštejejo davki in plačani socialni prispevki. Zaradi upoštevanja razlik v velikosti in sestavi gospodinjstva se rezultat deli s številom „enakovrednih odraslih“ na podlagi standardne (ekvivalenčne) lestvice, t. i. „prilagojene lestvice OECD“, v skladu s katero se prvemu odraslemu v gospodinjstvu pripiše utež 1, vsakemu nadaljnjemu članu gospodinjstva, staremu 14 let ali več, utež 0,5, vsakemu članu gospodinjstva, mlajšemu od 14 let, pa utež 0,3. Rezultat se imenuje ekvivalentni razpoložljivi dohodek in se pripiše vsakemu članu gospodinjstva. Za določitev kazalnikov revščine se ekvivalentni razpoložljivi dohodek izračuna iz skupnega razpoložljivega dohodka gospodinjstva, pri čemer se ta deli z ekvivalentno velikostjo gospodinjstva; za vse osebe v gospodinjstvu se tako šteje, da imajo enak ekvivalentni dohodek.

Referenčno dohodkovno obdobje je določeno 12-mesečno obdobje (npr. predhodno koledarsko ali davčno leto) za vse države razen Združenega kraljestva, pri katerem je referenčno dohodkovno obdobje tekoče leto raziskovanja, in Irske, pri kateri je raziskovanje neprekinjeno in se zbirajo podatki o dohodku 12 mesecev pred raziskovanjem.

Stopnja tveganja revščine je opredeljena kot delež ljudi z ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom, ki je pod pragom tveganja revščine, (izraženim v standardu kupne moči (SKM), ki je opredeljen s 60 % srednjega nacionalnega ekvivalentnega razpoložljivega dohodka. Ta stopnja se lahko izrazi pred socialnimi transferji ali po njih, pri čemer se z razliko meri hipotetični učinek nacionalnih socialnih transferjev na zmanjševanje tveganja revščine. Starostne, družinske in vdovske pokojnine veljajo za dohodek pred transferji in ne za socialne transferje. Na voljo so različne analize tega kazalnika, na primer glede na starost, spol, zaposlitveni status, tip gospodinjstva ali stopnjo izobrazbe. Opozoriti je treba, da kazalnik ne meri premoženja, temveč je pokazatelj nizkega kratkoročnega dohodka (v primerjavi z drugimi ljudmi v isti državi), ki ne pomeni nujno nizkega življenjskega standarda. Agregat za EU-27 je povprečje posameznih nacionalnih vrednosti, uteženo glede na število prebivalcev. V skladu s sklepi Evropskega sveta se stopnja tveganja revščine določi glede na razmere v posamezni državi in ne s skupnim pragom za vse države.

Ozadje

V okviru Evropskega sveta v Laeknu decembra 2001 so evropski voditelji držav in vlad potrdili prvi sklop skupnih statističnih kazalnikov za socialno izključenost in revščino, ki ga podskupina za kazalnike pri Odboru za socialno zaščito stalno izboljšuje. Ti kazalniki so bistveni element odprte metode koordinacije za spremljanje napredka držav članic EU pri zmanjševanju revščine in socialne izključenosti.

Projekt EU-SILC je bil uveden za zagotavljanje podatkov za te kazalnike. Organiziran v okviru Regulation 1177/2003 je EU-SILC danes referenčni vir statističnih podatkov o dohodkih in življenjskih razmerah ter zlasti kazalnikov o socialni vključenosti. V okviru strategije Evropa 2020 je Evropski svet junija 2010 sprejel krovni cilj za socialno vključenost, po katerem bi se moralo število ljudi v EU, ki jih ogrožata revščina ali socialna izključenost, do leta 2020 zmanjšati za najmanj 20 milijonov. EU-SILC je vir za spremljanje napredka pri doseganju tega krovnega cilja, ki se meri s kazalnikom, ki zajema stopnjo tveganja revščine, stopnjo hude materialne prikrajšanosti ter delež ljudi, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko intenzivnostjo dela.

Druge informacije Eurostata

Metodologija/metapodatki

Income and living conditions (ESMS metadata file - ilc_esms)
Comparative EU Statistics on Income and Living Conditions: Issues and Challenges (Proceedings of the International Conference on EU Comparative Statistics on Income and Living Conditions, Helsinki, 6-8 November 2006)
What can be learned from deprivation indicators in Europe?

Druge informacije

Regulation 1177/2003 of 16 June 2003 concerning Community statistics on income and living conditions (EU-SILC)
Regulation 1553/2005 of 7 September 2005 amending Regulation 1177/2003 concerning Community statistics on income and living conditions (EU-SILC)
Regulation 1791/2006 of 20 November 2006 adapting certain Regulations and Decisions in the fields of ... statistics, ..., by reason of the accession of Bulgaria and Romania

Zunanje povezave

Glej tudi

Stanovanjska statistika

Statistika porazdelitve dohodka

Glavne statistične ugotovitve

Stopnja in prag tveganja revščine

Dohodkovna neenakost

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Ozadje

Druge informacije Eurostata

Objave

Glavne tabele

Podatkovna zbirka

Posebni razdelek

Podatki iz virov za tabele in slike (MS Excel)

Metodologija/metapodatki

Druge informacije

Zunanje povezave

Glej tudi