Archive:Statistika kriminalitete
Podatki, pridobljeni julija 2018.
Predvidena posodobitev članka: decembra 2019.
Highlights
.png)
(kazniva dejanja, ki jih je evidentirala policija, na 100 000 prebivalcev)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)
Statistika, predstavljena v tem članku, temelji na uradnih podatkih o kaznivih dejanjih, ki jih je evidentirala policija, v Evropski uniji med letoma 2008 in 2016. Glede na te podatke se je med letoma 2008 in 2016 zmanjšalo število kraj avtomobilov, vlomov v bivališča in ropov. Vendar je videti, da se je zvišala stopnja spolnega nasilja.
Full article
Število kraj avtomobilov se je med letoma 2008 in 2016 zmanjšalo za 36 %
Policija je v Evropski uniji (EU) leta 2016 evidentirala približno 660 000 kraj avtomobilov, tj. 1,9 % manj kot leta 2015. Ta trend zmanjševanja je prikazan na Sliki 1. Število kraj avtomobilov se je med letoma 2008 in 2016 zmanjšalo za 36 %, pri čemer je bil trend zmanjševanja evidentiran v večini držav članic EU [1].
Glede na število prebivalcev so bile razmere leta 2016 najslabše v Luksemburgu, Italiji, na Švedskem, v Grčiji in Franciji, kjer je policija evidentirala več kot 200 kraj avtomobilov na 100 000 prebivalcev. V 17 državah je bilo evidentiranih manj kot 100 kraj avtomobilov na 100 000 prebivalcev, z najnižjimi ravnmi na Slovaškem, v Estoniji, na Hrvaškem, v Romuniji in na Danskem.
Za oceno tveganja kraje avtomobilov je treba poznati tudi število avtomobilov. Leta 2016 je bilo na primer v Luksemburgu in Italiji 662 oziroma 625 osebnih avtomobilov na 1 000 prebivalcev, v Romuniji in na Hrvaškem pa 261 oziroma 374 [2].
_.png)
(kazniva dejanja, ki jih je evidentirala policija)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)
Število ropov se je med letoma 2012 in 2016 zmanjšalo za 24 %
Po vsej EU se je število ropov, ki jih je evidentirala policija, med letoma 2012 in 2016 zmanjšalo za 24 % na približno 396 000 v letu 2016. Nasprotno pa je bila razlika med letoma 2009 in 2011 razmeroma majhna. Kot je prikazano na Sliki 1, se je trend zmanjševanja v EU med letoma 2012 in 2016 v zadnjih dveh letih tega obdobja ustalil. V Španiji in Združenem kraljestvu pa se je število ropov med letoma 2015 in 2016 povečalo za 9 % oziroma 15 %.
V Belgiji, Španiji, Franciji, na Portugalskem, v Angliji in Walesu je bilo leta 2016 število ropov, ki jih je evidentirala policija, glede na število prebivalcev največje (več kot 100 na 100 000 prebivalcev), v Romuniji, na Češkem, Madžarskem, Cipru in v Sloveniji pa je bilo evidentiranih manj kot 20 ropov. Opozoriti je treba, da neposredna primerjava držav ni vedno mogoča, saj so nekatere z najmanjšim številom ropov navedle, da niso upoštevale ropov avtomobilov in trgovin.
Trend zmanjševanja, vendar letno še vedno več kot 5 000 umorov
Leta 2016 je policija v EU evidentirala približno 5 200 naklepnih umorov, kar je 3,3 % manj kot leta 2015. Na splošno je od leta 2008 prisoten trend zmanjševanja. Vendar se je v zadnjih letih število umorov povečalo v Franciji, Nemčiji in Združenem kraljestvu. Podatki vključujejo smrti zaradi terorističnih napadov.
V Latviji in Litvi je policija evidentirala največ naklepnih umorov glede na število prebivalcev (približno 5 na 100 000 prebivalcev leta 2016). Kot je prikazano na Sliki 2, je bil v 13 državah članicah evidentiran manj kot en umor na 100 000 prebivalcev. Za primerjavo, leta 2016 je bilo v Združenih državah Amerike 5,4 umora na 100 000 prebivalcev, v Rusiji pa 10,8 [3]. Primeri poskusa umora se štejejo ločeno, pri čemer v zvezi s tem manjka več podatkov. Glede na razpoložljive podatke je splošno število poskusov umora v obdobju 2008–2016 ostalo razmeroma stabilno.
(kazniva dejanja, ki jih je evidentirala policija, na 100 000 prebivalcev)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)
Več kot 8-odstotno povečanje števila kaznivih dejanj spolnega nasilja, ki jih je policija evidentirala med letoma 2015 in 2016
Število kaznivih dejanj spolnega nasilja, ki jih je evidentirala policija, se je med letoma 2015 in 2016 v EU povečalo za več kot 8 %, in sicer je leta 2016 znašalo 248 000. Slika 3 prikazuje, da se je število med letoma 2013 in 2016 postopno povečalo za 26 %. Ti podatki vključujejo primere posilstev in drugih vrst spolnih napadov, čeprav podatki za nekatere države mogoče ne vključujejo nekaterih kaznivih dejanj.
Število kaznivih dejanj spolnega nasilja, ki jih je evidentirala policija, glede na število prebivalcev se je leta 2016 zelo razlikovalo – od 5 do 190 na 100 000 prebivalcev. Ta velika razlika verjetno temelji na različnih opredelitvah kaznivega dejanja in deležu kaznivih dejanj, prijavljenih policiji.
.png)
(kazniva dejanja, ki jih je evidentirala policija)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)
Število vlomov v bivališča se je med letoma 2012 in 2016 zmanjšalo za 10 %
Število vlomov v bivališča, ki jih je evidentirala policija, je leta 2016 znašalo skupaj približno 1 334 000, torej se je od leta 2015 zmanjšalo za manj kot 1 %. Med letoma 2012 in 2016 je bil v več državah članicah EU ugotovljen trend zmanjševanja, skupni delež EU pa se je zmanjšal za 10 %. V Nemčiji in Franciji pa se je to število povečalo, in sicer za 5 % oziroma 1 %. Podatki vključujejo vlome v zasebne domove, stanovanja, vile, počitniške hiše, hotelske sobe, koče itd., ne vključujejo pa kraj (brez vloma) ali vandalizma (brez kraje). V več državah se je število vlomov v bivališča v obdobju 2008–2016 razmeroma malo spremenilo. Najbolj stabilni so bili podatki za Švedsko, Belgijo, Finsko in Madžarsko.
Kot je prikazano na Sliki 4, se je število vlomov v bivališča, ki jih je evidentirala policija, na 100 000 prebivalcev leta 2016 med državami članicami EU zelo razlikovalo. Na Danskem, v Belgiji, na Nizozemskem, Švedskem, Irskem, v Luksemburgu, Franciji, Angliji in Walesu ter Italiji je bilo leta 2016 evidentiranih več kot 300 vlomov na 100 000 prebivalcev, medtem ko je bilo na Finskem, v Litvi, Latviji, na Češkem, v Romuniji, Bolgariji, na Slovaškem in Poljskem takih primerov manj kot 100.
.png)
(kazniva dejanja, ki jih je evidentirala policija, na 100 000 prebivalcev)
Vir: Eurostat (crim_off_cat)
Število napadov, ki jih je evidentirala policija, se je med letoma 2015 in 2016 povečalo za 3 %
Število napadov, ki jih je evidentirala policija, je leta 2016 v celotni EU znašalo približno 1 111 000. To pomeni, da se je od leta 2015 povečalo za 3,4 %, od leta 2013 pa za skoraj 14 %.
Tudi glede na število prebivalcev je število napadov v EU zelo različno. Poleg relativne pogostosti kaznivih dejanj te razlike izražajo tudi različne zakone in prakse evidentiranja. Standardna kategorija vključuje hujše napade – razen napada na mladoletno osebo, napada s smrtnim izidom in spolnega napada –, vendar v nekaterih državah vključuje tudi eno ali več od teh kaznivih dejanj. Zaradi sprememb metodologije primerjava skupnih podatkov za obdobje 2008–2012 ni na voljo. Podatki policije so odvisni tudi od tega, koliko ljudi prijavi kaznivo dejanje. Državljani EU na primer precej zaupajo svojim policijskim enotam, vendar so med državami članicami velike razlike, od 3,6 do 8,2 (na lestvici od 0 do 10); povprečje EU je 5,9 [4].
Izvorni podatki za tabele in grafe
Source data for tables and graphs (v angleščini)
Podatkovni viri
Podatkovni viri vključujejo policijo in druge organe kazenskega pregona, tožilstvo, sodišča, zapore, zadevna ministrstva in statistične urade. Odločitve o uradni statistiki kriminalitete sprejemajo nacionalni organi, ki tudi zbirajo podatke. V vsaki državi ena kontaktna točka zbere podatke in jih enkrat na leto pošlje Eurostatu skupaj z raziskavo o trendih kriminalitete za Urad Združenih narodov za droge in kriminal.
V tem članku so predstavljeni rezultati, dobljeni na podlagi uradnih podatkov o kaznivih dejanjih, ki jih je policija evidentirala med letoma 2008 in 2016. Kar zadeva zgodnejše rezultate, je za obdobje 1950–1992 na voljo povzetek statistike kaznivih dejanj, za obdobje 1993–2007 pa tabele po kaznivih dejanjih. Podatki o nekaterih državah za vsa ta leta so pomanjkljivi, zlasti za najzgodnejša leta. Eurostat posodobi tabele, ko mu države predložijo nove ali izboljšane podatke.
Na podlagi podatkov za vse države EU se izračunajo skupne vrednosti EU. Če podatki za leto 2016 niso na voljo, se uporabijo podatki iste države za leto 2015. V nekaterih primerih manjkajo podatki za zgodnejša leta, ki se nadomestijo s povprečjem predhodnega in naslednjega leta [5]. Tabele iz podatkovne zbirke vsebujejo le podatke, sporočene Eurostatu.
Manjkajoči podatki so pomembni
V tem članku je „skupna vrednost EU“ enostavno vsota vrednosti iz vseh držav EU. Če nekatere vrednosti manjkajo, je skupna vrednost, dobljena s seštevanjem samo sporočenih vrednosti, prenizka. Pogosto manjkajo podatki za zadnje obdobje. Če podatki za leto 2016 niso na voljo, se uporabijo podatki iste države za leto 2015. V nekaterih primerih manjkajo podatki za zgodnejša leta, ki se nadomestijo s povprečjem podatkov za predhodno in naslednje leto. Vendar nekatere države iz različnih razlogov za nobeno leto niso dale na voljo podatkov o določenih kaznivih dejanjih. V takem primeru ni enostavno nadomestiti manjkajočih vrednosti. Značilen primer so ugrabitve, o katerih nekatere države članice niso predložile nobenih podatkov za obdobje 2008–2016.
Skupno število, sporočeno za leto 2016, znaša približno 14 500, kar je spodnja meja skupne vrednosti EU. Za prikaz možne zgornje meje se manjkajoči podatki nadomestijo z ocenami na podlagi števila prebivalstva in najvišje sporočene stopnje. Vsota teh ocen in sporočenih vrednosti znaša več kot 20 100 (zvišanje za 39 %). Če bi se uporabila povprečna stopnja [6], bi skupna vrednost znašala 16 400. Vendar se nobena od teh skupnih vrednosti ne sme obravnavati kot uradna statistika. Primer dokazuje, da je v primeru manjkajočih podatkov razpon možnih skupnih vrednosti širok. Za izračun točnih skupnih vrednosti EU so potrebni vsakoletni podatki za vse države.
Na voljo je več informacij o primerjavi rezultatov med državami in leti ter o nizkih vrednostih.
Ozadje
Kriminaliteta je pogosta tema javnih razprav, uporabniki statistike kaznivih dejanj pa vključujejo nacionalne organe, institucije EU, medije, politike, organizacije in javnost. Organi posamezne države sprejmejo kazenske zakone, ki določajo kazniva dejanja, postopke in odzive, ter tako urejajo uradno statistiko kaznivih dejanj. Za nekatere vrste kaznivih dejanj veljajo predpisi EU ali mednarodni zakoni. Ni pa splošne ureditve, ki bi urejala statistiko kriminalitete EU.
Uradno statistiko kriminalitete zbirajo organi, kot so policija, tožilstvo, kazenska sodišča in zapori. Med vsemi temi podatki najširšo sliko prikazujejo podatki policije, saj vključujejo vsa evidentirana kazniva dejanja, ne glede na to, ali so bila obravnavana pred sodiščem. Vsaka vrednost je letna vsota evidentiranih kaznivih dejanj, ki je običajno večja od števila sodnih zadev. Uradna statistika kaznivih dejanj izraža način, kako organi (policija, tožilci, sodišča in zapori) evidentirajo in obravnavajo primere. Pri tem ne merijo skupne pogostosti kaznivih dejanj, zato je treba upoštevati tudi druge vire.
Direct access to
- Quality of life indicators - economic and physical safety (v angleščini)
- SDG 16 - Peace, justice and strong institutions (statistical annex) (v angleščini)
- Seznam objav (v angleščini)
- Crime and criminal justice (v angleščini)
- Crime, violence, or vandalism in the area (v angleščini)
- Rating trust in institutions (v angleščini)
- Death due to homicide and assault (v angleščini)
- General government expenditure by function (v angleščini)
- Crime and criminal justice statistics main page (v angleščini)
- Methodology overview and links to detailed information (v angleščini)
- Links to other institutions (v angleščini)
Opombe
- ↑ Geografska enota za statistiko kriminalitete je območje z enakim kazenskim pravom (ozemlje kazenske pristojnosti), na kratko „država“.
- ↑ Vir: Tabela Eurostata [road_eqs_carhab].
- ↑ Vir: spletišče UNODC http://dataunodc.un.org/crime/intentional-homicide-victims.
- ↑ Vir: Eurostatova tabela: Priložnostni modul EU-SILC iz leta 2013 „Zaupanje v institucije“ [ilc_pw03].
- ↑ V izrednih primerih se lahko uporabijo podatki iz podkategorije.
- ↑ Mediana, utežena glede na število prebivalcev.