Evropska komisija podpira in dopolnjuje politike držav članic na področju socialne vključenosti in socialne zaščite.

Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo gospodarsko rast Evropa 2020 določa cilje, ki jih je treba doseči, da bi vsaj 20 milijonov ljudi rešili revščine in socialne izključenosti ter dvignili stopnjo zaposlenosti prebivalstva v starosti od 20 do 64 let na 75 %. Uresničitvi teh ciljev so namenjene vodilne pobude strategije Evropa 2020, vključno z evropsko platformo za boj proti revščini in socialni izključenosti ter programom za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta.

Evropska komisija je s svežnjem ukrepov za socialne naložbe pripravila smernice za države članice, kako sisteme socialne zaščite modernizirati in preusmeriti v socialne naložbe skozi vse življenje.

S socialnim svežnjem je dopolnila:

• sveženj ukrepov glede zaposlovanja, ki določajo, kako znova doseči visoko stopnjo zaposlenosti,
• belo knjigo o pokojninah, ki predstavlja strategijo za ustrezne, vzdržne in varne pokojninske sisteme,
• sveženj ukrepov glede zaposlovanja mladih, ki posebej obravnavajo položaj mladih.

Politični okvir

Okvir za usmerjanje in spremljanje ekonomskih in socialnih reform držav EU, s katerimi naj bi dosegli cilje strategije Evropa 2020, daje evropski semester. Izzivi in predlagane rešitve so zajeti v priporočilih za države članice.

Socialne politike so ključni del strategije Evropa 2020, zato Evropska komisija z ukrepi evropske platforme za boj proti revščini in socialni izključenosti in svežnjem ukrepov za socialne naložbe ter s finančnimi sredstvi EU, zlasti iz Evropskega socialnega sklada, podpira prizadevanja držav članic, da bi premagale socialne izzive.

Politično sodelovanje

Evropska komisija in države EU sodelujejo na področju socialnega vključevanja, zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe ter pokojnin, in sicer v okviru odbora za socialno zaščito in po odprti metodi koordinacije.

Odprta metoda koordinacije na socialnem področju je prostovoljni proces političnega sodelovanja, ki temelji na dogovoru o skupnih ciljih in uporabi skupnih kazalcev za ocenjevanje napredka pri uresničevanju teh ciljev. Tesno je tudi sodelovanje z deležniki, denimo s socialnimi partnerji in civilno družbo.