Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje

Kaj dela EU in zakaj?

Kako EU preprečuje diskriminacijo pri delu?

Enakost je bistvena vrednota EU in njeni protidiskriminacijski zakoni so med najobsežnejšimi na svetu.

Načelo enakosti obstaja že od prvih dni EU, da bi zagotovili pošteno konkurenco in enako obravnavo na delovnem mestu. Rimska pogodba iz leta 1957 zahteva enako plačilo za moške in ženske za enako delo ali delo enake vrednosti. Prve direktive o enakosti spolov so bile sprejete v 70. letih prejšnjega stoletja.

Amsterdamska pogodba iz leta 1997 je temeljno besedilo za okrepitev boja proti diskriminaciji v Evropi. V njem je navedenih pet področij diskriminacije, na katerih lahko EU ukrepa, vključno z diskriminacijo na podlagi spola: rasni in etnični izvor; vera in prepričanje; invalidnost; spolna usmerjenost in starost.

Ukrepi EU proti diskriminaciji

EU je z leti sprejela številne zakone proti diskriminaciji, ki prepovedujejo diskriminacijo na podlagi spola, starosti, vere ali prepričanja, rase ali narodnosti, invalidnosti ali spolne usmerjenosti.

Ta zakonodajni okvir EU uveljavlja načelo enakega obravnavanja, ki vključuje na primer:

  • zaščito pred neenakim obravnavanjem pri prijavi na delovno mesto,
  • zaščito pred zlorabami in nadlegovanjem na delovnem mestu, vključno z ustrahovanjem, zmerjanjem in šalami na račun neke osebe,
  • zaščito, če je kakršnokoli poklicno napredovanje ali poklicno usposabljanje onemogočeno zaradi diskriminacije,
  • zaščito nosečih delavk in doječih mater, vključno s pravico do porodniškega in starševskega dopusta, ali

Ključna zakonodaja

  • Direktiva o enakosti pri zaposlovanju iz leta 2000 prepoveduje diskriminacijo na podlagi vere ali prepričanja.
  • Direktiva o enakem plačilu iz leta 1975 določa, da je treba odpraviti diskriminacijo na podlagi spola.
  • Diskriminacija na podlagi spola je prav tako zajeta v direktivah na področju enakosti spolov iz leta 1979 (v zvezi s socialnim varstvom), ), 2006 (v zvezi z zaposlovanjem in poklici), 2010 (za samozaposlene), 2010 (starševski dopust; direktivo bo 2019 nadomestila direktiva o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja).
  • Direktiva o rasni enakosti iz leta 2000 prepoveduje diskriminacijo na podlagi rase ali narodnosti na več področjih, vključno z delom, izobraževanjem in socialnimi storitvami.

Vsi ti predpisi EU se uporabljajo za posameznike, podjetja vseh velikosti, združenja, lokalne oblasti, vlado in vse druge organizacije javnega in zasebnega sektorja.

Uporabljajo se za diskriminacijo tako na podlagi resničnih značilnosti kot na podlagi dojemanja.

Vendar obstajajo primeri, v katerih je lahko različno obravnavanje na podlagi enega od teh prepovedanih razlogov pod strogimi pogoji upravičeno. Ti primeri so navedeni v direktivah EU. Na primer, možno je upravičiti starostno diskriminacijo, da se spodbudi zaposlovanje mladih delavcev, če nacionalni predpis zahteva upokojitev starih delavcev ob dopolnitvi upokojitvene starosti.

Zakaj EU izvaja te ukrepe?

Raziskave kažejo, da približno eden od osmih Evropejcev meni, da je del skupine, ki je izpostavljena diskriminaciji zaradi rasne ali etnične pripadnosti, invalidnosti ali spola, spolne usmerjenosti, starosti ali vere in prepričanja. Diskriminacija in preganjanje manjšin ter sovražni govor so žal še zmeraj vsakodnevna realnost v Evropski uniji.

Številne zaščite, ki jih zagotavlja EU, so smiselne, saj: varujejo človekove pravice in predstavljajo pomembne vrednote. Prav tako so gospodarsko utemeljene. Številne skupine, zaščitene z zakonodajo EU, usmerjeno proti diskriminaciji, so pogosto neizkoriščen vir spretnosti in veščin. Prispevajo lahko k splošni raznolikosti, ustvarjalnosti in etiki na delovnem mestu. Poleg tega lahko izboljšajo podobo podjetja med zaposlenimi ter pri strankah.

Povej naprej